Skupni imenovalec vseh odločilnih vprašanj je, da so Američani izgubili zaupanje v svojega predsednika, ki ne more pomagati demokratskim kandidatom tam, kjer bi bilo to najbolj potrebno. Foto: EPA
Skupni imenovalec vseh odločilnih vprašanj je, da so Američani izgubili zaupanje v svojega predsednika, ki ne more pomagati demokratskim kandidatom tam, kjer bi bilo to najbolj potrebno. Foto: EPA
Volitve že potekajo, v 27 državah je glasove predčasno oddalo 8,6 milijona volivcev. Med njimi je bil tudi Obama, ki je volil v Chicagu. Povsem nezaželen ni, saj bo do volitev nastopil na zborovanjih za guvernerske kandidate v državah Maine, Connecticut, Pensilvanija in Michigan, kjer bo spotoma podprl tudi senatne kandidate v tekmah, ki so se jim republikanci že odpovedali vnaprej. Foto: EPA
Volitve sredi predsedniškega mandata po navadi zaznamuje nizka udeležba, kar vedno pomaga republikancem. Foto: EPA
Demokrati imajo z dvema neodvisnima senatorjema, ki glasujeta z njimi, trenutno v senatu 55 sedežev, republikanci pa 45. Ti jim morajo za prevzem večine odvzeti šest sedežev, odločilni dvoboji pa potekajo v sedmih zveznih državah - Iowi, Kansasu, Severni Karolini, Kentuckyju, Koloradu, New Hampshiru in Georgii. Foto: EPA

Zna se namreč zgoditi, da v senatu izgubijo večino, kar bi močno otežilo zadnji dve leti predsednikovanja Baracka Obame.

V torek Američani volijo celoten predstavniški dom, tretjino senata in guvernerje v 36 zveznih državah, ob tem pa bodo potekale še številne druge volitve na državni in lokalni ravni. V predstavniškem domu, kjer imajo večino republikanci, naj bi ti prednost še povečali, tekma za senat pa je še odprta.

Na kocki je veliko in ni čudnega, da je bila kampanja v zadnjih dneh še posebej umazana, nizke udarce pa so si privoščili tudi demokrati, ki so jih navadno v tem pogledu republikanci močno prekašali.

A ankete za "modre" niso nič kaj obetavne, po zadnjih raziskavah kar 70 odstotkov Američanov ni zadovoljnih s smerjo, v katero gre Amerika, za nameček pa se še obeta visoka udeležba na republikanski strani volivcev. Edina dobra novica za demokrate (če se temu lahko sploh tako reče) je, da volivci še bolj kot Obami ne zaupajo kongresu, katerega delo zdaj podpira zgolj pičlih 13 odstotkov volivcev. Ob tem je morda najzgovornejši komentar torkove tekme podal nekdanji predsedniški kandidat, republikanski senator John McCain: "Ljudje ne marajo republikancev in ljudje ne marajo Obame." McCain zato napoveduje predvsem zelo nizko volilno udeležbo, kar potrjujejo tudi ankete.

Žebelj v krsti zdravstvena reforma?
Ključna tema teh t. i. "midterm" volitev (volitev sredi predsedniškega mandata, op. a.) ostaja gospodarstvo, a glede na to, da to raste po stopnjah, primerljivih z nastajajočimi trgi, brezposelnost pa skupaj s ceno bencina pada, bi morali demokrati prevzeti popolno večino v kongresu. Kje se torej zatakne?

Sodeč po anketah, je za Američane na drugem mestu vprašanje zdravstva in tu je glavna težava ob morebitni izgubi demokratske večine v senatu. Po slabem letu dni izvajanja reforme kar 58 odstotkov Američanov želi, da bi jo povsem odpravili, le 40 odstotkov pa jih meni, da se jo še da popraviti.

V ZDA je bilo veliko ljudi nezavarovanih zaradi visokih cen in reforma tega ni spremenila. Cene ostajajo visoke, zdravstvene zavarovalnice pa so dobile milijone novih zdravih strank, ki plačujejo premije za katastrofalno slabo raven zavarovanja. Edini zmagovalci reforme so mladi, ki lahko ostanejo na policah staršev do 26. leta, in hudi kronični bolniki, ki se prej niso mogli zavarovati.

Največji poraženci pa so Američani srednjega razreda, ki imajo ravno dovolj velik dohodek, da niso upravičeni do zveznih subvencij, obenem pa dovolj majhnega, da si ne morejo privoščiti mesečnih premij zavarovanja, ki bi v primeru bolezni pokrilo več kot polovico stroškov zdravljenja. Demokratski kongresni kandidati se tega zavedajo in reforme ne omenjajo, čeprav je veljalo, da bo šla v zgodovino kot največji Obamov dosežek. Tudi republikanci ne govorijo več o reformi, ki so jo skušali strmoglaviti od leta 2009.

Od ebole do pokojnin
Na kongresne volitve bi lahko vplivala tudi druga vprašanja, kot je ebola, ki prav tako škodi demokratom, ker Američani ne zaupajo Obami. Še ena tema je pokojninski sistem, ki naj bi ga republikanci, če pridejo na oblast, skušali privatizirati.

Republikanski prevzem večine v obeh domovih kongresa bi bil logična posledica razočaranja nad predsednikom, v katerega so dvakrat položili upe za boljšo prihodnost, vendar pa njihov izvoljenec nikoli ni pokazal veliko volje, da se je za kaj pripravljen zares spopasti.

V boj leta 2016 znova Bush in Clinton?
Če bodo republikanci v torek slavili, bodo izključno zaradi Obame, ki je izredno nepriljubljen in kot tak za kandidate v odločilnih državah predstavlja mlinski kamen okrog nog. Zdaj Obami grozi, da bo ob morebitni izgubi obeh domov imel zadnji dve leti predsednikovanja skoraj povsem zvezane roke, poleg tega pa bi republikanci lahko začeli postavljati temelje za osvojitev Bele hiše leta 2016.

Za zdaj se na tej fronti zdi vse verjetnejši spopad Hillary Clinton - Jeb Bush. Mlajši brat Georgea W. Busha in nekdanji guverner Floride naj bi namreč resno razmišljal o nadaljevanju Busheve veje v Beli hiši, medtem ko se nekdanja prva dama ZDA še vedno ni izrekla, ali namerava (ponovno) kandidirati, a vsi pričakujejo, da bo. Če se bodo napovedi uresničile, se tako čez dve leti znova obeta dvoboj Busha in Clintona tako kot leta 1992.