Lavrov je dejal, da se na vzhodu Ukrajine sploh še ni začel pravi mirovni proces. Foto: EPA
Lavrov je dejal, da se na vzhodu Ukrajine sploh še ni začel pravi mirovni proces. Foto: EPA
Ukrajina
Sporu na vzhodu Ukrajine ni videti konca. Foto: EPA

prekinitve ognja. Obe strani sta napovedali, da bosta orožje položili v torek, 9. decembra.

Lavrov je pri tem na ministrskem zasedanju Organizacije za v

arnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v Baslu še izpostavil, da določila septembrskega dogovora iz Minska še vedno veljajo.

Ruski tiskovni agenciji Interfax je še pojasnil, da je imel več pogovorov s predstavniki zahodnih držav, ki da so mu v zasebnih pogovorih izrazili tudi razumevanje za rusko politiko v ukrajinski krizi. Zahodne države javno obsojajo ruska dejanja v ukrajinski krizi.

Lavrov je sicer tudi kritiziral Zahod zaradi nenehnih poskusov, da bi krivdo za krizo na vzhodu Ukrajine pripisali Rusiji. "Naši zahodni kolegi, nekatere evropske države, predvsem pa najprej in najbolj Američani ... če nas hočejo prikazati kot glavne krivce, kar nenehno počnejo, to ni pravično in ne bo delovalo," je glede obtožb o ruski vpletenosti v spopade na vzhodu Ukrajine dejal vodja ruske diplomacije.

Zahod obtožuje Rusijo, da z orožjem in vojaki pomaga proruskim upornikom, ki se na vzhodu Ukrajine bojujejo proti ukrajinskim silam. Moskva te obtožbe nenehno zavrača in zatrjuje, da se med uporniki bojujejo le ruski prostovoljci.

Ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin je v Baslu poudaril, da Ukrajina na vzhodu države potrebuje dejansko prekinitev ognja. Izrazil je upanje, da bodo proruski separatisti na vzhodu spoštovali četrtkov dogovor o prekinitvi ognja, ki naj bi začel veljati 9. decembra.

Svarila
Ob četrtkovem začetku dvodnevnega ministrskega zasedanja Ovseja je predsedujoči organizaciji, švicarski zunanji minister Didier Burkhalter, posvaril pred nadaljnjim stopnjevanjem krize v Ukrajini. Po njegovih besedah bi morale vse države zaradi nevarnosti zaostritve razmer izkazati politično voljo za rešitev krize.

Trenutno stanje v Ukrajini je Burkhalter označil za izjemno skrb vzbujajoče in izpostavil pomembnost utrditve dogovorjene ustavitve ognja. Obe strani v Ukrajini je pozval, naj spoštujeta svobodo gibanja opazovalcev Ovseja.

Ovse, ki šteje 57 sodelujočih držav, je pristojen za nadzor nad premirjem, ki so ga ukrajinska vojska in proruski separatisti dosegli 5. septembra. A dogovor ni uspel v celoti ustaviti spopadov, ki so od aprila terjali že približno 4.300 življenj. Tudi vsa druga prizadevanja za dolgotrajen mir so se doslej izkazala za neuspešna.

Kerry kritičen do Rusije
Ameriški državni sekretar John Kerry je v Baslu poudaril, da Washington ne želi, da se Rusija s svojimi dejanji osami. Zatrdil pa je, da Rusija še vedno dobavlja orožje in podporo separatistom na vzhodu Ukrajine. S tem, ko še naprej podpira oborožene proruske separatiste, ne izpolnjuje svojih mednarodnih obvez in dogovora, ki ga je pomagala izpogajati in ga je tudi podpisala, je bil kritičen.

"ZDA in države, ki podpirajo suverenost in pravice Ukrajine, ne želijo konfrontacije," je poudaril Kerry. Mora pa Rusija narediti korake k izpolnitvi dogovora iz Minska, nehati podpirati nasilje na vzhodu Ukrajine, umakniti svoje orožje in borce, uporabiti svoj vpliv na separatiste za to, da jih prepriča o izpustitvi vseh talcev, ter zagotoviti varen dostop za opazovalce Ovseja.

Moskvo je Kerry pozval, naj sodeluje pri zagotovitvi in spoštovanju celotne mednarodno priznane ukrajinsko-ruske meje ter konča nezakonito zasedbo Krima. "Moskva bi lahko obnovila zaupanje in odnose, že če bi pomagala pomiriti razburkane vode," je prepričan. "Ko so pravila prekršena, jih je treba uveljaviti, ne pa na novo napisati," je še dejal.

Erjavec vidi le miroljubno rešitev
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je na zasedanju dejal, da Slovenija verjame, da je razmere v Ukrajini mogoče rešiti le na miroljuben način in za pogajalsko mizo. Zato je pozval vse strani v Ukrajini k sodelovanju pri reševanju spornih vprašanj, v dobri veri in ob upoštevanju in polnem uresničevanju dogovora iz Minska. Dodal je, da je pri tem treba upoštevati helsinška načela v vseh vojnah in krizah, kar pomeni tudi polno spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine.

"Dokler so vse sodelujoče države Ovseja angažirane pri naslavljanju raznovrstnih varnostnih izzivov, bo Ovse ohranjal svojo vrednost," je poudaril vodja slovenske diplomacije. Podprl je proces Helsinki + 40, in vsa prizadevanja, ki so usmerjena k spoštovanju in uresničevanju političnih zavez, h katerim so zavezane vse sodelujoče države Ovseja.