Letalonosilka Varjag je bila mišljena kot dragulj sovjetske mornarice in protiutež ameriški mornarici, a je načrte prekrižal razpad Sovjetske zveze. Varjag je ostal Ukrajini in bil izdelan le 80-odstotno, brez motorja in krmila. Foto:
Letalonosilka Varjag je bila mišljena kot dragulj sovjetske mornarice in protiutež ameriški mornarici, a je načrte prekrižal razpad Sovjetske zveze. Varjag je ostal Ukrajini in bil izdelan le 80-odstotno, brez motorja in krmila. Foto:
Kitajski mornar
Marca letos je Kitajska napovedala povečanje vojaškega proračuna za 7,5 odstotka, na skoraj 80 milijard dolarjev, a ZDA menijo, da je ta številka vsaj enkrat večja. Foto: EPA
Kitajska podmornica
ZDA pozorno spremljajo naraščajočo moč kitajske vojske. Foto: EPA
Kitajska mornarica
Nova mornariška velesila - Kitajska. Foto: EPA

S svojo prvo letalonosilko želi Kitajska zavarovati morske poti za dobavo nafte, najprej pa bo služila za urjenje in preizkušanje tehnologije. Splavitev nekdanje sovjetske letalonosilke Varjag bo prvi korak k oblikovanju lastne flote letalonosilk.

"Obdobje okoli 1. julija ob praznovanju rojstnega dne kitajske komunistične partije bi bilo lahko priložnost za splavitev," je povedal neimenovani vir blizu kitajskega vodstva. Program letalonosilk je ena najbolje varovanih kitajskih skrivnosti.

Ameriška mornariška obveščevalna služba je predvidevala, da bodo Kitajci splavili Varjag leta 2012 in do leta 2015 zgradili prvo domačo letalonosilko, a so se očitno ušteli, saj azijska velesila napreduje hitreje, kot so mislili. Z Varjagom bo Kitajska za Indijo in Tajsko tretja azijska država z lastno letalonosilko.

"Pridobitev letalonosilke ne pomeni pridobitev sposobnosti," pravi vojaški analitik Robert Karniol in pojasnuje, da je učinkovito rabo letalonosilke potrebnih tudi nekaj desetletij.

Od igralnice do prve kitajske letalonosilke
300 metrov dolg Varjag je leta 1998 od Ukrajine kupilo neko kitajsko podjetje, ki je želelo nekdanjo sovjetsko letalonosilko spremeniti v plavajočo igralnico, a jo je nato odkupila kitajska vojska, ki jo zdaj prenavlja v državni ladjedelnici v mestu Dalian.

Splavitev je eno, uporaba pa drugo. Kitajski piloti se morajo namreč še izuriti za vzletanje z letalonosilk in pristajanje na njih, za kar bo potreben čas in tudi žrtve, sta dejala Andrew Erickson in Andrew Wilson z ameriške mornariške višje šole. Urijo se že nekaj časa, a imajo veliko manj izkušenj kot njihovi ameriški kolegi.

"Varjag nam bo omogočil, da se spoznamo z vojaškimi taktikami letalonosilk," je dejal neki kitajski vojaški vir. Za uporabo na letalonosilki naj bi Kitajska od Rusije kupila letala su-33, izdeluje pa tudi lastni model letal J-10.

Krepitev kitajske vojaške moči na morju z zaskbljenostjo spremljajo njene sosede in predvsem ZDA, ki imajo največjo floto letalonosilk na svetu, ki ji še dolgo ne bo kos nobena država.

"Samo misel na to, da bo Kitajska zgradila letalonosilko, je sprožila neugodje pri sosedih," je v intervjuju dejal namestnik tajvanskega obrambnega ministra Lin Čong Pin. Kitajska je izključila možnost, da bi uporabila silo za ponovno združitev s Tajvanom, ki ga ima Peking še vedno za eno od svojih pokrajin in ne priznava njegove samostojnosti.

Pomanjkanje denarja ustavilo projekt
Ideja o izgradnji letalonosilke se je najprej porodila kitajskemu voditelju Mao Cetungu, ki je leta 1958 na sestanku centralne vojaške komisije predlagal "železnice na visokih valovih" - floto trgovskih ladij, ki bi jih spremljale letalonosilke.

A njegov projekt je propadel zaradi pomanjkanja sredstev in zamenjati se je moralo še nekaj voditeljev, dokler ni zdajšnji kitajski predsednik Hu Džintao odobril programa za letalonosilko.

Stroški izgradnje letalonosilke so ogromni in srednje velika, kot je 60.000-tonski Varjag razreda Kuznecov, stane več kot dve milijardi dolarjev. A letalonosilka potrebuje še svoja letala in spremljevalno ladjevje, poleg tega pa še sistem za zgodnje opozarjanje, protipodmorniško obrambo, helikopterje, rušilce z vodenimi izstrelki, fregate in ladje za oskrbo.

Vse skupaj je to okoli deset milijard dolarjev in Kitajska si želi, da bi imela najmanj dve letalonosilki z vsem spremstvom. Stroški urjenja, vzdrževanja, popravil in goriva za letalonosilko naj bi znašali 200 milijonov dolarjev.