Kmalu zatem so turške oblasti državnemu sekretarju v nemškem parlamentu in več nemškim poslancem prepovedale obisk nemških vojakov v turškem zračnem oporišču Incirlik.
Nemški parlament se je za priznanje genocida nad Armenci leta 1915 v času Otomanskega cesarstva, ko je v množičnih pobojih in deportacijah umrlo od 800.000 do 1,5 milijona Armencev, pripadnikov krščanske manjšine, odločil v občutljivem času. Turčija, ki genocida ne priznava in je članica Nata, je namreč pomembna partnerica Evropske unije pri reševanju begunske krize.
Naslednji vrh Nata v Bruslju
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je sporočil, da bo naslednji vrh Nata prihodnje leto na novem sedežu zavezništva v Bruslju. "Veselimo se ponovnega snidenja v letu 2017 na našem novem sedežu v Bruslju," je dejal Stoltenberg po drugem zasedanju voditeljev Nata. Voditelji 28 članic Nata so se ob zaključku dvodnevnega vrha sešli še z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom.
Ankara je še pred sprejemom resolucije dejala, da ne bo odstopila od dogovora z EU-jem pri reševanju begunske krize, je pa opozarjala, da bo zagotovo škodila dvostranskim odnosom med Berlinom in Ankaro. Erdogan je po sprejetju posvaril, da bo priznanje genocida nad Armenci resno vplivalo na dvostranske odnose. Turški premier Binali Yildirim je dan po sprejetju nekoliko pomiril strasti. Izjavil je, da sta Turčija in Nemčija zelo pomembni zaveznici in da resolucija nemškega parlamenta ne bo uničila njunih odnosov.
Spravni pogovori
Na uradne izjave po srečanju Merklove in Erdogana še čakamo, so pa iz Varšave sporočili, da je srečanje trajalo dlje od napovedanih 45 minut. Vir, blizu urada turškega predsednika, je razkril, da je Erdogan na srečanju Merklovi izrazil svoje razočaranje nad nemško resolucijo, Merklova pa naj bi mu zagotovila, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da priznanje genocida ne bo škodilo nemško-turškim odnosom. Merklova naj bi tudi izrazila zadovoljstvo, da Turčija drži svojo besedo pri zadrževanju vala beguncev na svoji strani Egejskega morja.
Merklova naj bi z Erdoganom govorila tudi o oporišču Incirklik in ga prosila, naj ga ponovno odpre za nemške poslance, na kar je turški predsednik odgovoril, da oporišče ni prostor za "javne predstave in reklamiranje", da pa bo Turčija o prošnji razmislila. Voditelja sta govorila še o sodelovanju obveščevalnih služb obeh držav v boju proti tujim borcem Islamske države, od katerih so se nekateri vrnili iz Sirije in izvedli napade v Evropi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje