Po mnenju Sobotke je tesnejše varnostno in obrambno sodelovanje ob obstoječem partnerstvu v zvezi Nato prednostna naloga zaradi potrebe po zaščiti zunanjih meja Evropske unije in naraščajoče grožnje z območij, kot je Bližnji vzhod.

Oblikovanje skupnih vojaških enot je že dolgoletna praksa v državah, kot je Nemčija, ki je tako obliko sodelovanja vzpostavila s Francijo in Nizozemsko, o vojaškem sodelovanju pa se pogovarja tudi z drugimi evropskimi partnericami.

Med obiskom v Talinu v sredo je Merklova dejala, da ne vidi bistvenih ovir za oblikovanje skupnih enot z Estonijo, čeprav različne velikosti vojska obeh držav pomenijo, da je treba k sodelovanju povabiti še druge države.

"Vsekakor si Češka lahko predstavlja močnejše sodelovanje na vojaškem področju, integracijo enot, skupne vaje in najbolj od vseh vzpostaviti sposobnost organizirati operacije v podporo skupni Evropski zunanji politiki," je dejal Sobotka, ki je v pogovorih z Merklovo ta projekt imenoval "morebitna skupna evropska vojska".

Odločno proti begunskim kvotam
Je pa češki premier znova ponovil nasprotovanje pozivom nemške kanclerke, da se tudi Češka pridruži kvotam za razdeljevanje beguncev v EU-ju. "Ne moremo sprejeti sistema, ki uvaja obvezne kvote za razdeljevanje beguncev," je na skupni novinarski konferenci z Merklovo v Pragi dejal Sobotka. "Mislim, da nadaljujemo razpravo," se je odzvala nemška kanclerka.

Merklova skuša na turneji po evropskih državah preseči razlike med članicami EU-ja pred izrednim vrhom voditeljev sedemindvajseterice, ki jo zapušča Velika Britanija. "Lahko smo uspešni pri uresničevanju britanske odločitve, a moramo trdo delati," je menila kanclerka. Po njenih besedah je zdaj 27 držav vstopilo v "obdobje refleksije".

Od britanskega referenduma o brexitu junija letos so se pojavila različna mnenja, za kakšno stopnjo gospodarske in politične integracije naj bi si prizadevale članice povezave. Vendar pa se Merklova na svoji turneji ne more izogniti še eni pereči temi, in sicer vprašanju begunske krize.

Merklova je diplomatsko ofenzivo sprožila v ponedeljek s srečanjem z italijanskim premierjem Matteom Renzijem in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom v Italiji. Nato je potovala v Talin na pogovore z estonskim predsednikom Toomasom Hendrikom Ilvesom ter nadaljevala pot v Prago.

Po Pragi se bo kanclerka jutri podala v Varšavo na pogovore s predstavniki višegrajskih držav.