Zamisel za sporazum o zmanjšanju strateške oborožitve Start je že leta 1982 na pogajanjih v Ženevi dal tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan. Ker so bila pogajanja dolga, jih je končal njegov naslednik, George Bush starejši, ki je pred točno 20 leti v Moskvi, le pet mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, s sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom podpisal Start I.

Državi sta se s sporazumom zavezali, da bosta zmanjšali število nameščenih strateških jedrskih bojnih glav na po 6.000, od tega po 4.900 na medcelinskih raketah, in število dostavnih mehanizmov, to je izstrelišč na zemlji, ladjah, podmornicah in letalih, na po 1.600.

Zaradi številnih zapletov po razpadu Sovjetske zveze, je Start I začel veljati šele 5. decembra leta 1994, ko so se Kazahstan, Belorusija in Ukrajina, kjer je imela Sovjetska zveza jedrsko orožje, strinjale, da ga predajo Rusiji, ki je prevzela celotno nasledstvo nekdanje skupne države.

Številni poskusi, da bi dobili novi Start, a brez uspeha
Veljavnost pogodbe Start I je potekla decembra leta 2009, naslednika pa ni bilo. Pogajanja med Bushem starejšim in ruskim predsednikom Borisom Jelcinom o sporazumu Start II v Moskvi 3. januarja 1993 so se sicer uspešno končala, a sporazum ni bil nikoli ratificiran. Jelcin je pogajanja o sporazumu nadaljeval tudi s predsednikom Billom Clintonom, a sporazuma nista podpisala.

Maja leta 2002 sta tedanji ameriški predsednik George Bush mlajši in ruski predsednik Vladimir Putin v Moskvi podpisala pogodbo, ki je dobila ime Moskovska pogodba. Veljala je za naslednico Starta in je predvidevala zmanjšanje števila nameščenih strateških jedrskih bojnih glav na 200.

Končni korak k Startu II naredila Obama in Medvedjev
Potekla bi decembra 2012, vendar je vmes že začel veljati novi Start, ki sta ga 8. aprila 2010 po dolgotrajnih pogajanjih v Pragi podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Po podpisu se je začel proces ratifikacije, ameriški senat je svojo nalogo opravil 22. decembra lani, ruska duma pa 26. januarja letos.

Novi Start, Start II, predvideva omejitev števila nameščenih strateških jedrskih bojnih konic na 1.500 za vsako stran, kar je za 30 odstotkov manj, kot je določala prva pogodba. Od tega bosta lahko imeli državi 700 nameščenih medcelinskih raket, kar je dvakrat manj kot v prvotnem Startu, in 800 nameščenih ali nenameščenih nosilcev medcelinskih raket.

Veljati bo začel sedem let po ratifikaciji
Novi Start vsako leto in v vsaki državi predvideva po 18 inšpekcij na terenu ter dovoljuje satelitski in drug nadzor na daljavo. Novi Start mora začeti veljati v sedmih letih od ratifikacije, potem pa bo veljal deset let.

Čeprav je tudi novi sporazum državama pustil dovolj jedrskih konic za večkratno razstrelitev sveta, pa je vseeno veljal za pomemben dosežek v zunanji politiki za predsednika Obamo, veliko vrednost pa je imel in še ima tudi za zagon še boljših odnosov med ZDA in Rusijo.