Prostori hangarja na münchenskem letališču so se sprostili lani, potem ko je Lufthansa oktobra prevzela Air Berlin, drugo največjo nemško letalsko družbo, ki je avgusta razglasila insolventnost.

Do načrtov bavarske zvezne vlade, v kateri ima večino konservativna stranka Krščanskosocialna unija (CSU), prihaja tri mesece pred deželnimi volitvami, tako da poteza ni najbolj presenetljiva.

Vodstvo CSU-ja pod vodstvom nemškega notranjega ministra Horsta Seehoferja namreč svojo politično platformo gradi ravno na strogi protipribežniški politiki.

Po poročanju nemške revije Spiegel naj bi načrtovani center služil tudi za pridržanje ljudi, ki so zaprosili za azil v drugi državi Evropske unije, pa jih je ta že zavrnila.

Bavarsko notranje ministrstvo sicer še vedno razvija "potrebne konceptualne temelje", po katerih bi lahko pribežnike zadrževali dovolj dolgo, da bi ugotovili njihovo identiteto, morda tudi dlje od zakonsko določene najvišje meje za pridržanje oseb.

Pritiski na partnerje
CSU pritiska na svoje koalicijske partnerice v nemški vladi, da bi jim omogočile večji nadzor nad deportacijami.

V ta namen je bavarska vlada pred dnevi tudi odprla vrsto spornih "sidrnih" centrov, katerih namen je pospešitev postopkov in končne deportacije prosilcev za azil. V centrih naj bi bilo nastanjenih od 1.000 do 1.500 ljudi.

Za deportacije prosilcev za azil v države EU-ja, kjer so registrirani, bo Nemčija še vedno potrebovala podporo omenjenih držav. Ta točka je še vedno predmet pogajanj.

Seehoferjeve zahteve, da prebežnike zavračajo že na nemško-avstrijski meji, so junija v Nemčiji zanetile hudo politično krizo in ogrozile dolgoletno zavezništvo med krščanskimi demokrati (CDU) kanclerke Angele Merkel in CSU-jem.