Četrte predsedniške volitve v Ugandi so bolj šov za domačo javnost in zahodne demokracije, kar potrjujejo tudi jasne Musevenijeve grožnje opoziciji. Foto: EPA
Četrte predsedniške volitve v Ugandi so bolj šov za domačo javnost in zahodne demokracije, kar potrjujejo tudi jasne Musevenijeve grožnje opoziciji. Foto: EPA
Časopis na volilni dan
Ali lahko vstaji v Tuniziji in Egiptu navdahneta tudi črno Afriko, in ne samo arabski svet? Foto: EPA

V javnomnenjskih raziskavah 67-letni Museveni prepričljivo vodi. Tudi sam je na državni televiziji izrazil prepričanje, da bo zmagal. "Na teh volitvah ne morem izgubiti," je zatrdil samozavestno, opozicijo pa posvaril pred organiziranjem protestov. "Če bo prišlo do nemirov po vzoru tistih v Egiptu, bom dal zapreti vsakogar, ki poziva k protestom, na pomoč pa bom tudi poklical vojsko," je kar neposredno zagrozil vladar te vzhodnoafriške države.

Najresnejši tekmec - nekdanji sodelavec in prijatelj
Museveniju se je postavilo zoper sedem protikandidatov, za najresnejšega tekmeca pa velja njegov nekdanji zaveznik Kiza Besigje, ki je kandidat Foruma za demokratične spremembe (FDC) in nekdanji vojaški častnik. 54-letni Besigje je napovedal, da bo v primeru zmage počistil s korupcijo, zmanjšal število ministrov in omejil mandat predsednika na največ dva mandata. Besigje je izzval Musevenija že na volitvah leta 2001 in 2006, obakrat neuspešno.

Podpora upada, a nevarnosti za poraz ni
Kljub njegovi prepričanosti o zmagi poznavalci predvidevajo, da lahko Museveni na tokratnih volitvah računa na precej manjšo podporo kot na prejšnjih treh volitvah, saj mu je podpora s 75 odstotkov leta 1996 vztrajno padala na 69 odstotkov leta 2001 in 59 odstotkov leta 2006. Vseeno pa ni nevarnosti za Musevenijev poraz, saj bi lahko v primeru preslabega izida zlahka delno ponaredil izide.

Dvakratni pučist bolj diktator kot predsednik
Museveni je sodeloval pri strmoglavljenju ugandskega diktatorja Idija Amina leta 1979, prav tako pa je sodelovali pri uporu proti takratnemu ugandskemu predsedniku Miltonu Oboteju v 80. letih prejšnjega stoletja. Potem ko je leta 1986 prišel na oblast, je leta 1996 prvič dovolil volitve v tej vzhodnoafriški državi.

Približno 14 milijonov volilnih upravičencev bo izbiralo tudi poslance v 332-članskem parlamentu. Težava opozicije je, da je razdeljena, volilna komisija pa je naklonjena oblastem in bi lahko v primeru tesnega volilnega izida odločila v prid sedanjemu predsedniku, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Opozicijske stranke vodita etnična in verska pripadnost, ne pa vsebina in načela, zaradi česar so prešibke, da bi ogrozile Musevenijev prevladujoči položaj.