Najpomembnejšega mednarodnega srečanja o varnosti v svetu se je udeležilo 350 svetovnih politikov. Foto: EPA
Najpomembnejšega mednarodnega srečanja o varnosti v svetu se je udeležilo 350 svetovnih politikov. Foto: EPA

Na najpomembnejšem mednarodnem srečanju o varnosti v svetu, ki se je udeležuje tudi slovenska obrambna ministrica Ljubica Jelušič, so med drugim poudarili pomen Nemčije. Ta bi morala prevzeti vlogo voditeljice, čeprav je pri vprašanju varnosti in vojske potrebna zadržanost, je za TV Dnevnik poročal dopisnik Boštjan Anžin.

Nemčija je sicer ena redkih držav, ki je v času gospodarske krize okrepila svoj položaj. V tretjo največjo svetovno izvoznico in državo z največ prebivalci v Evropi številni polagajo svoje upe. "To, da ima Nemčija vodilno vlogo, pomeni, da mora začrtati pot, pomagati drugim državam in jih spodbujati. Predvsem je pomembno, da pomaga Italiji in Španiji," je dejal predsednik svetovne banke Robert Zoellick.

Evropa bo morala sama skrbeti za mir na svojih tleh
Osrednja tema sobotne konference, na kateri razpravlja 350 vodilnih politikov, vojaških strokovnjakov, znanstvenikov in tudi menedžerjev iz vsega sveta, je bila prihodnost čezatlantskih odnosov in predvsem odnosov med ZDA in Rusijo.

Znano je, da bodo ZDA zmanjšale svoj obrambni proračun, svojo navzočnost pa naj bi okrepile v Aziji in na Bližnjem vzhodu. "Slišala sem nekaj dvomov, a resnica ne bi mogla biti jasnejša. Evropa ostaja naš prvi varnostni partner," je dejala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.

"Naša vojaška navzočnost v Evropi bo močnejša kot drugje po svetu. Ne le zato, ker sta evropska varnost in blaginja pomembni za ZDA, ampak zato, ker Evropa ostaja naša varnostna partnerica," pa je dejal ameriški obrambni minister Leon Panetta, ki je spomnil tudi na gradnjo raketnega ščita v Evropi, do gradnje katerega je skeptična Rusija.

Glede slednjega se je nemški zunanji minister Guido Westerwelle zavzel za to, da ZDA po gradnji omenjenega ščita iz Evrope umaknejo vse svoje jedrsko orožje. Takšna poteza bi pomenila "pomemben prispevek k skupni evropski varnosti", saj je taktično jedrsko orožje "ostanek blokovske politike". Glede 'odhoda' ZDA iz Evrope pa je že v petek nemški obrambni minister Thomas de Maiziere poudaril, da se Evropa tega strateškega premika ne sme bati, ampak mora sama poskrbeti za mir in varnost na svojih tleh.
ZDA bodo ostale najmočnejša sila na svetu
Panetta je izrazil še prepričanje, da bo kljub načrtovanim prihrankom v višini 487 milijard evrov v prihodnjih desetih letih ameriška vojska ostala najmočnejša na svetu ter bo še naprej sposobna uveljavljati interese ZDA in njenih partnerjev.

Glede prihodnosti misije v Afganistanu je izrazil upanje, da bodo afganistanske varnostne sile nadzor nad državo v celoti prevzele v letu 2013, medtem pa bodo mednarodne sile Isaf do konca leta 2014 ostale v bojni pripravljenosti.

Vse oči so uprte v Rusijo
Kot že omenjeno, je v Münchnu veliko pozornosti namenjene tudi odnosom zveze Nato z Rusijo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je zavzel za novi pravnozavezujoči evropski mirovni pakt, s čimer bi Evropa jasno pokazala, da obdobje hladne vojne odločno pušča za sabo. Prav tako je opozoril evropske partnerice, da se ne vmešavajo v notranje zadeve Rusije, ki je v obdobju tranzicije. S kakšno hitrostjo po ta proces potekal, pa bo odločal ruski narod.