Informacijski center so odprli v pritličju vladnega poslopja v Oslu, ki ga je Breivik pred štirimi leti skušal uničiti s silovito bombno eksplozijo. "Informacijski center bo znanje širil na način, da bomo zaščiteni pred sovraštvom, nasiljem in terorizmom," je ob odprtju centra pred 200 zbranimi povedala v črno oblečena norveška premierka Erna Solberg. Ob tem je spomnila tudi, da je teror v Evropi, v Köbenhavnu in Parizu, letos znova udaril, ta teden pa je udaril še po mladih v Turčiji.

Na razstavi so na ogled nekateri redki predmeti, ki jih je med napadom 22. julija 2011 uporabil Breivik. Med njimi so slabo razpoznavni ostanki dostavnega vozila, v katerega je skril bombo, ponarejena osebna izkaznica in insignije, s katerimi se je na otoku Utoya, kjer je pobil več deset članov podmladka laburistične stranke, izdajal za policista.

Bi lahko center postal Breivikova "dvorana smrti"?
Prav zaradi omenjenih razstavljenih predmetov je razstava sprožila čustvene pomisleke in strah, da bi center postal Breivikova "dvorana smrti", a so norveške oblasti pomisleke že zavrnile in sporočile, da želijo s tamkajšnjo razstavo vzgajati proti ekstremizmu ter se spopasti s posledicami napada. Tudi predstavnica podporne skupine preživelih in svojcev žrtev Lisbeth Kristine Royneland, ki je na Utoyi tudi sama izgubila 18-letno hčer, je poudarila, da pri razstavi nikakor ne gre za tempelj desničarskega ekstremizma, ter da so odzivi na razstavo zelo pozitivni. Center si je med prvimi ogledalo tudi približno 500 ljudi, ki so bili prizadeti v tragediji.

Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je bil v času napada norveški premier, se je udeležil odprtja centra in dejal, da Norveška tak center potrebuje. "22. julij je dramatičen dan v zgodovini Norveške. Ne moremo ga pozabiti in utišati, ampak se ga moramo spominjati z dostojanstvom in spoštovanjem, kot pritiče takemu brutalnemu incidentu," je povedal Stoltenberg, ki se bo udeležil tudi tabora podmladka norveške laburistične stranke, ki bo letos avgusta prvič po Breivikovem napadu potekal na otoku Utoya.

22. julij - evropski dan žrtev zločinov iz sovraštva
Medtem sta se predsednik norveškega parlamenta Olemic Thomessen in predsednica parlamentarne skupščine Sveta Evrope Anne Brasseur zavzela za to, da bi 22. julij razglasili za evropski dan žrtev zločinov iz sovraštva. "Od tragičnih dogodkov v Oslu in Utoyi so minila štiri leta. Realnost, s katero smo soočeni danes, pa je veliko bolj skrb vzbujajoča, kot smo si mislili pred štirimi leti. Sovraštvo in nestrpnost sta se v Evropi še bolj razširila, čeprav v naših demokratičnih družbah zanju ne bi smelo biti prostora," sta poudarila Thomessen in Brasseurjeva. Dodala sta še, da je evropski dan potreben, da se izrazi solidarnost z vsemi, ki so bili žrtve zločinov iz sovraštva, in da se ljudi usposobi, da bodo prepoznali te kršitve človekovih pravic in promovirali prizadevanja za boj proti sovraštvu.

Breivik svojega dejanja ni nikoli obžaloval
Desničarski skrajnež Breivik, ki naj bi se bojeval proti večkulturnosti in invaziji muslimanov, je v terorističnih napadih pred štirimi leti ubil 77 ljudi. Osem jih je umrlo v eksploziji bombe v bližini vladnih poslopij v Oslu, ostali pa pozneje, ko je začel streljati na shodu podmladka laburistične stranke na otoku Utoya. Sodišče je Breiviku izreklo najvišjo mogočo kazen na Norveškem, 21 let zapora, ki pa mu jo bodo pristojni organi lahko podaljšali, če bo po njihovi oceni še predstavljal grožnjo. Sam ni dejanja nikoli obžaloval.