Dokumenti v arhivu entomološkega inštituta v Dachauu kažejo, da so nemški znanstveniki res preučevali različne vrste komarjev, in sicer zato, da bi ugotovili, kateri bi imeli največ možnosti za preživetje v njim nenaravnem habitatu.

Pri tem so jih zanimale predvsem tiste vrste, ki lahko brez hrane in vode preživijo štiri dni. "To pomeni, da bi lahko z malarijo okužene komarje iz zraka izpustili nad sovražnikovim ozemljem, ti pa bi brez hrane preživeli dovolj dolgo, da bi okužili zadostno število ljudi," meni Klaus Reinhardt z univerze v Tübingenu, ki meni, da je nacistična Nemčija tako razvijala biološko orožje, ki ga sicer ni nikoli dokončno razvila.

Namerna okužba taboriščnikov z malarijo
Pri tem ni znano, ali je obstajala povezava med delom znanstvenikov na entomološkem inštitutu v Dachauu in delom Clausa Schillinga, ki je v koncentracijskem taborišču na ljudeh izvajal poskuse, med drugim tudi takšne, da je taboriščnike namerno okužil z malarijo. V tovrstnih poskusih nacističnih znanstvenikov je umrlo 25.000 ljudi.

Inštitut v Dachauu je leta 1942 ustanovil državni vodja SS-a Heinrich Himmler, in to z namenom, da bi preučevali bolezni, ki jih prenašajo insekti. Ob koncu leta 1944 je bilo v taborišču več kot 63.000 zapornikov, zaradi nevzdržnih življenjskih razmer je izbruhnil tifus, ki so ga prenašale uši.