Ocenjena vrednost premoženja ne zajema umetnin, ki jih ni mogoče prodati, kot je oltar svetih treh kraljev v kölnski katedrali. Tudi sama katedrala je v poročilu ocenjena na zgolj 25 evrov, ker ne prinaša nobenega dobička, na drugi strani pa njeno vzdrževanje vsako leto stane milijone.

Kot je poudaril finančni direktor Hermann Josef Schon, bilance kažejo, da ima nadškofija veliko premoženja, a je to večinoma vezano. Velike vsote prihrankov gredo za vzdrževanje številnih spomeniško zaščitenih cerkva in za pokojnine zaposlenih.

Razkritje kölnske nadškofije sledi finančnemu škandalu zapravljivega, zdaj že nekdanjega limburškega škofa Franc-Petra Tebartza van Elsta, po katerem se je že več nemških katoliških škofij odločilo, da javnost seznani s svojim finančnim delovanjem. "Mi želimo postaviti standarde," je dejal Schon. Kot je pojasnil, je kölnske bilance po najostrejših merilih preučil neodvisni revizor.

Nekdanji limburški škof van Elst je bil leta 2014 primoran odstopiti s položaja zaradi kritik glede ogromnih stroškov, ki jih je namenil za gradnjo škofovske rezidence. Njegov dom, ki naj bi po začetnih načrtih stal pet milijonov evrov, je na koncu vernike stal kar 31 milijonov evrov. Razsipni škof je v začetku meseca dobil novo delovno mesto v Vatikanu.