V danes objavljenem letnem indeksu zaznavanja korupcije so se najslabše odrezali Sudan, Severna Koreja in Somalija, na vrhu lestvice "najčistejših" pa so Danska, Nova Zelandija in Finska.

Poročilo opozarja na porast korupcije v Turčiji, ki je izgubila največ mest, in na slabo uvrstitev hitro rastočih gospodarstev iz skupine Bric - Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska, drugo največje gospodarstvo sveta, ki je kljub Ši Džinpingovim prizadevanjem za izkoreninjenje korupcije padla za 20 mest, na 100. mesto.

Vloga bank
TI letos opozarja na vlogo mednarodnih bank in svetovnih finančnih centrov, ki omogočajo elitam v nekaterih državah v razvoju, da skrijejo ali operejo svoje nezakonito pridobljene milijone.

Kot pojasnjuje predstavnica TI Robin Hodess, so pri skoraj vseh bančnih škandalih nezakonita sredstva, pridobljena s korupcijo ali pranjem denarja, pristala v velikih finančnih središčih, kot so London, New York ali Frankfurt. Spomnila je na visoke kazni, ki sta jih plačala banka HSBC, ker je omogočila pranje denarja v Mehiki, in BNP Paribas, ker je prenašala sredstva v imenu Sudana in drugih držav na črnem seznamu ZDA.

"Korupcija je problem za vsa gospodarstva in terja od vodilnih finančnih središč v EU-ju in ZDA, da skupaj s hitro rastočimi državami ustavijo korupcijo," poziva TI. EU in ZDA bi morali podobno kot Danska uvesti javne registre vseh podjetij, ki imajo sedež v teh državah, z vsemi koristnimi informacijami o lastništvu, predlaga TI.

Kazalnik zaznavanja korupcije razvršča 175 držav glede na to, kako koruptiven je njihov javni sektor. Na lestvici od nič do 100 nič pomeni zelo koruptiven, 100 pa zelo čist. Letos je povprečna ocena držav 43, pri čemer je dve tretjini držav doseglo manj kot 50 točk.

Slovenija je letos dobila 58 točk in je uvrščena na 39. mesto, skupaj z Litvo in Dominiko. Lani je bila s točko manj na 43. mestu.