Azijci naj bi imeli spoštljivejši odnos do učiteljev in izobraževanja. Foto: EPA
Azijci naj bi imeli spoštljivejši odnos do učiteljev in izobraževanja. Foto: EPA
Končna razvrstitev za zadnje leto. Foto: Pearson

Na vrh se je letos povzpela Južna Koreja, sledijo Japonska, Singapur in Hongkong, kar kaže na vse večjo vlogo Azije. Lanska zmagovalka Finska je letos padla na peto mesto (padec so doživele tudi druge skandinavske države), a je s tem še vedno najvišje uvrščena med evropskimi državami.

Na šestem mestu je Velika Britanija, na sedmem Kanada, na osmem Nizozemska, deseterico pa končujeta Irska in Poljska, ki si je prislužila posebno pohvalo za reformo svojega izobraževalnega sistema.

ZDA so na 14. mestu, najvišje od naših sosed je Madžarska na 22. mestu, Italija je na 25. mestu, Avstrija pa še mesto nižje. Slovenija ni zajeta v raziskavo 40 držav sveta. Najnižje uvrščene države so Brazilija, Mehika in Indonezija na zadnjem mestu, od evropskih držav pa Grčija.

Kratkotrajno ali dolgotrajno znanje?
Pri razvrstitvi so združili izobraževalne podatke, rezultate mednarodnih testov in podatke dveh večjih ameriških raziskav, Raziskave smernic v mednarodni matematiki in znanosti (Timss) ter Raziskave napredka mednarodne pismenosti (Pirls). Ob tem so upoštevali tudi delež visoko izobraženih po državi, kar je pri končni razvrstitvi pomagalo predvsem Veliki Britaniji, ki se brez tega ne bi uvrstila niti med 20 najboljših.

V poročilu, ki je pospremilo raziskavo, je zapisano, da uspeh azijskih držav odseva kulturo, v kateri so učitelji in šole visoko spoštovani, "učitelji, študenti in starši pa vsi prevzemajo odgovornost za izobraževanje". V poročilu je navedeno, da si morajo južnokorejski študenti, ki imajo najboljše rezultate testov, zapomniti od 60 do 100 strani podatkov, kar pa vzbuja vprašanja o dolgoročni vrednosti takega učenja, poroča BBC.

Poročilo tudi poudarja, da je močno zaželene veščine, kot sta ustvarjalnost in sposobnost reševanja problemov, precej težje izmeriti in uvrstiti v tako razvrstitev.