Spopadi so potekali v predmestju prestolnice Dušanbe in v bližnjem mestu Vahdat. Po navedbah policije je napad izvedla "teroristična skupina" pod vodstvom namestnika obrambnega ministra Abduhalima Nazarzode, ki ga je vlada nemudoma odstavila s položaja. Napadalci naj bi zasegli večje količine orožja.

Ruska tiskovna agencija RIA, ki se sklicuje na neimenovane vire, je poročala, da je bilo ubitih kar 33 pripadnikov notranjega in obrambnega ministrstva na eni strani in devet pripadnikov sil Nazarzode, ki je na begu.

Zaradi spopadov so ZDA zaprle svoje veleposlaništvo v Dušanbeju. "Čeprav so podrobnosti teh dogodkov nejasne, bi bile lahko znanilec drugih dejanj nasilja," je v sporočilu za javnost objavilo ameriško veleposlaništvo.

Nazarzode je član opozicijske Tadžikistanske stranke islamske prenove, ki so jo oblasti prejšnji teden prepovedale. Med državljansko vojno v 90. letih prejšnjega stoletja se je bojeval na strani opozicijskih sil, ki so jih nato leta 1997 v skladu z mirovnim dogovorom vključili v tadžikistansko vojsko.

Tadžikistanski predsednik Imomali Rahmon, ki je na oblasti od leta 1992, ne dopušča kritike in nasprotovanja, na zadnjih predsedniških volitvah leta 2013 pa je zmagal s skoraj 84 odstotki glasov. V zadnjem času je prišlo do vnovičnih trenj med predsednikom in nekdanjimi poveljniki opozicijskih sil.

Islam spet pridobiva pomen
Zadnja leta je država v osrednji Aziji priča preporodu islama, tudi njegovih skrajnih oblik, še posebej med mlajšo generacijo. Za Rahomona se je velika sramota zgodila v začetku letošnjega leta, ko se je v ZDA izurjeni poveljnik posebnih enot razglasil za pripadnika skrajne skupine Islamska država.

Razmere v Tadžikistanu pozorno spremlja Rusija, ki je glavna zaveznica Rahmona in skrbi za varnost na vplivnem območju v srednji Aziji.

Rahmonovi kritiki so prepričani, da se bo obračun z islamisti oblastem vrnil kot bumerang. Nekateri pa so mnenja, da so islamski skrajneži le izgovor za teptanje kritičnih glasov v državi.

V Nemčiji živeči tadžikistanski opozicijski aktivist Dododjon Atovulojev, ki se že dolgo pozna z Nazarzodom, pravi, da ne gre za islamskega skrajneža, ampak le za glas nezadovoljnih prebivalcev. Če bi bil skrajnež, potem ga nikoli ne bi imenovali za namestnika obrambnega ministra, je dejal in dodal, da imajo ljudje dosti življenja brez svoboščin.