Fotografije carjeve družine: Nikolaja II, njegove žene, štirih hčerk in sina so na ogled v cerkvi, zgrajeni na mestu, kjer so bili leta 1918 ustreljeni. Skupine, predvsem starejših vernikov ruske ortodoksne cerkve so več dni romale na kraj usmrtitve, da bi tako počastile njihovo smrt. "Njihovo življenje se je končalo tragično, hkrati pa se je znova začelo. To praznujemo danes," je dejala ena od romark, 50-letna Nadia Bašarova.

Družina Romanov je Rusiji vladala tri stoletja, potem pa je prva svetovna vojna povzročila spremembe v ruski družbi in pravo družbeno vstajo. Car Nikolaj II. je vladal Rusiji od leta 1894 do prisilnega sestopa z oblasti leta 1917. Pod pritiskom ruskih boljševikov je moral 2. marca 1917 podpisati odstopno izjavo v svojem imenu in imenu svojega sina, carjeviča Aleksandra, ter predati prestol svojemu bratu, velikemu grofu Mihaelu Aleksandroviču, ki je zavrnil prestol. Med drugim je Nikolaj v odstopni izjavi zapisal: "V soglasju s carsko dumo smo menili, da se je najbolje odpovedati prestolu ruskega imperija in odstopiti z oblasti. Ker se ne želimo ločiti od našega ljubljenega sina, predajamo prestol našemu bratu, velikemu grofu Mihaelu Aleksandroviču, in mu podeljujemo naš blagoslov ob prevzemu prestola ruskega imperija."

Morilci so se zbali božanskih sposobnosti družine
V zgodnjih jutranjih urah 17. julija 1918 so boljševiki pod vodstvom Jakova Jurovskega v kleti Ipatijeve hiše v Jekaterinburgu ubili zadnjega carja Nikolaja II., njegovo ženo, štiri hčerke in sina ter štiri služabnike. Družini je bilo rečeno, da se bodo fotografirali, da bodo javnosti dokazali, da so živi, zato so se primerno uredili. Po nekaj minutah so se v sobo vrnili njihovi varnostniki in jih ustrelili, a dekleta niso bila mrtva, saj so jih zavarovali dragulji, prišiti na njihove korzete. Strelci so bili ob tem spoznanju zgroženi, saj so se zbali, da imajo člani družine resnično božanske sposobnosti, kot so verjeli nekateri, zato so jih skušali zabosti z bajoneti. A tudi takrat so jih ustavili dragulji, zato so jih na koncu ustrelili v glavo. Njihove posmrtne ostanke so potresli z žveplom in pokopali ob cesti v bližini Jekaterinburga.

Nekoč osovražen, danes oboževan
Od zloma Sovjetske zveze leta 1991 se je začel proces revizije zgodovine. Nekoč zaničevani car je danes prvi na lestvici največjih Rusov, ki jo je naredila ruska televizija. Tam je spodrinil samcatega Stalina. "On (op. p. Nikolaj II.) je simbol velike in vplivne Rusije, ki je v zgodovini storil pomembne stvari," je med slovesnostjo v cerkvi dejal 18-letni Jevgenij Čindjaski.

Ruska ortodoksna cerkev je člane carjeve družine razglasila za svetnike in jih, vse razen ene hčerke in sina, katerih ostankov še niso našli, leta 1998 pokopali z državniškimi častmi v Sankt Peterburgu. Dvoglavega orla, podobnega carjevemu, je danes mogoče videti povsod: od Kremlina do majic nogometne reprezentance.

Kje sta pogrešani trupli?
Leta 1991 so našli trupla cesarske družine, trupli Alekseja in Anastazije pa naj bi manjkali, kar je znova obudilo prepričanja, da jima je uspelo ubežati morilcem in da sta še živa. Leta 1998 so ostanke trupel pokopali, med njimi pa so bili tudi ostanki trupla, ki naj bi bilo veliko okoli 175 centimetrov in naj bi pripadalo Anastaziji. Te ostanke so tudi poimenovali po njej, čeprav je bila Anastazija manjša. Anastazijino morebitno preživetje pokola pa je še vedno ena izmed velikih skrivnosti 20. stoletja, po kateri so posneli več filmov, napisano je bilo tudi več zgodb. Najbolj slavna Anastazija je bila Anna Anderson, ki je do svoje smrti leta 1984 trdila, da je nadvojvodinja.

Lani so v bližini morišča našli truplo, ki naj bi pripadalo poslednjemu ruskemu carjeviču. Najdene kosti pripadajo dečku, staremu med 10 in 13 let, kolikor je bil star tudi Nikolajev sin. Poleg teh ostankov so našli še okostje ženske, stare med 18 in 23 let, kar ustreza starosti razvpite Anastazije, ki domnevno ni umrla.

K. T.