Kanclerka Angela Merkel in selfi s sirskim pribežnikom. Foto: Reuters
Kanclerka Angela Merkel in selfi s sirskim pribežnikom. Foto: Reuters
Begunski centri v Nemčiji so skoraj zapolnjeni. Foto: Reuters
Skrajno desna stranka NPD je pribežnikom pripravila ne ravno topel sprejem. Foto: Reuters
Pribežniki v centrih naj bi po novi zakonodaji prejemali zgolj pomoč v dobrinah. Foto: Reuters

Glede na javnomnenjsko raziskavo 51 % Nemcev zaradi množičnega prihoda prišlekov občuti strah. Gre za 13-odstoten porast v primerjavi z anketo, opravljeno v začetku septembra. 47 odstotkov vprašanih se na drugi strani takšnega razvoja dogodkov ne boji.

Merklovi je podpora od prejšnjega meseca upadla za šest odstotnih točk in je sedaj pri 54 odstotkih, medtem ko je podpora glavnemu kritiku njene azilne politike, bavarskemu ministrskemu predsedniku Horstu Seehoferju, podpora narasla za 11 odstotnih točk na 39 odstotkov. Z vlado Merklove je zadovoljnih manj kot polovica vprašanih.

Septembra je v Nemčijo prišlo 280.000 prebežnikov, več kot v celotnem lanskem letu. Berlin si zato zdaj pospešeno prizadeva, da bi od iskanja azila v Nemčiji odvrnil ekonomske migrante, s čimer naj bi sprostili sredstva in zmogljivosti za begunce, ki prihajajo iz od vojne razdejanih držav, kot je Sirija.

Nova zakonodaja že na mizi
Nemška vladna koalicija, ki jo poleg krščanskih demokratov (CDU) Merklove sestavljajo še socialdemokrati (SPD), je tako v četrtek v bundestag predložila sveženj sprememb azilne zakonodaje. Ta med drugim predvideva, da se na nemški seznam t. i. varnih držav izvora uvrsti še Albanijo, Kosovo in Črno goro, medtem ko so Srbija, BiH in Makedonija že na njem.

Novosti naj bi poleg tega pospešile obravnavo prošenj za azil, vračanje v domovino za tiste, ki jim je azil zavrnjen, ter gradnjo nastanišč za begunce. V skladu s spremembami naj bi begunci tudi občutno dlje ostali v prvi namestitvi in tam prejemali zgolj pomoč v blagu, ne pa tudi finančne pomoči. Begunci z vojnih območij naj bi bili sicer deležni tudi nekaterih izjem.

Notranji minister Thomas de Maziere je ob predstavitvi sprememb, ki so naletele na kritike in dvome opozicije ter nevladnih organizacij, poudaril, da dosedanji nemški azilni sistem ni pripravljen na takšen pritisk beguncev. Terjal je prizadevanja za integracijo tistih, ki jim bodo azil odobrili, od omenjenih pa, da priznavajo v Nemčiji veljavne zakone in pravila.

Minister nad begunce
Za javno televizijo ZDF je šel de Maziere še dlje in izrazil kritike na račun, kot je dejal, manjšine beguncev, ki razgrajajo, se pritožujejo nad neograjenimi namestitvami ali zavračajo hrano, s katero jim postrežejo. "Do poletja so bili begunci hvaležni, da so tukaj. Sedaj imamo številne begunce, ki nekako mislijo, da si lahko dodelijo namestitev po lastni želji," je dejal. "Zapustijo kamp ali si naročijo taksi, nepričakovano imajo denar, da po Nemčiji prepotujejo več sto kilometrov. Ali stavkajo, ker jim ni všeč njihova namestitev. Ali se pritožujejo, ker jim ni všeč hrana. Ali razgrajajo v azilnih centrih." Kot je dodal, gre sicer za manjšino, a Nemčija vztraja, da begunci sprejmejo namestitev, ki jim jo določijo migracijske službe.

De Maziere je napovedal tudi novi zakon, v skladu s katerim naj bi na meji z Avstrijo postavili t. i. prehodna območja za begunce. Ta območja naj bi bila namenjena predvsem državljanom šestih držav Zahodnega Balkana, kjer po mnenju Berlina ni preganjanj. Območja naj bi bila podobna namestitvam za migrante brez dokumentov v prehodnih območjih na nemških letališčih. Tam zavarovane ograje prišlekom preprečujejo pobeg.

Po besedah de Maziera bi lahko prišleke, ki bi v Nemčijo prišli po kopenski poti, v tovrstnih območjih zadrževali do teden dni. Načrti o prehodnih območjih so tako kot sveženj sprememb azilne zakonodaje že naleteli na ostre kritike opozicije, dvome o njih pa so izrazili tudi nekateri politiki iz vrst koalicijskega SPD-ja.

Rekord v Sredozemlju
Medtem pa najnovejši podatki Združenih narodov kažejo, da je nevarno pot prek Sredozemskega morja do Evrope septembra opravilo rekordnih 168.000 prebežnikov. "Septembra je Sredozemlje prečkalo 168.000 ljudi. To je najvišje število na mesečni ravni in skoraj petkrat višje število kot septembra lani," je povedal tiskovni predstavnik Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Adrian Edwards. Obenem je dodal, da septembrsko število predstavlja več kot dve tretjini skupnega števila prihodov v lanskem letu, ko je Sredozemlje prečkalo 219.000 ljudi.

Letos je nevarno pot prek Sredozemlja opravilo 530.000 ljudi, pri čemer jih je skoraj 400.000 prispelo v Grčijo in 131.000 v Italijo. Okoli 3.000 ljudi poti ni preživelo. Na obalo Grčije, ki je lani v celotnem letu naštela 43.500 prihodov, je samo septembra prispelo 153.000 prebežnikov, večina iz Sirije, Afganistana in Iraka.

Je pa Grčija ta teden potrdila znaten upad prihodov, a to naj bi se ob izboljšanju vremena najverjetneje že kmalu spremenilo in privedlo do vnovičnega vala prihodov po morju. Edwards zato ponovno poziva k sprejetju nujnih ukrepov za rešitev krize. UNHCR je v torek sporočil, da v tem letu pričakuje prihod 700.000 ljudi v Evropo in vsaj toliko tudi v naslednjem letu.