Svet

Poudarki

  • Črnci so odrinjeni v zapuščena urbana okolja
  • Kriza iz leta 2008 je najbolj prizadela črnce
  • To, da je predsednik črn, črncem ni pomagalo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.1 od 47 glasov Ocenite to novico!
false
Večje število afroameriških politikov na visokih političnih položajih tako na zvezni kot lokalni ravno se ne kaže v boljših gmotnih razmerah črnskega prebivalstva ZDA, poudarja Baraka. Foto: EPA
false
Baraka izpostavlja, da oblasti v ZDA revnega prebivalstva, še posebej revnega črnskega prebivalstva, preprosto ne nimajo za vredno. Foto: Osebni arhiv
       Črnci so odrinjeni v urbana okolja, ki jih je kapital že zdavnaj zapustil. V teh zapuščenih krajih je razširjena revščina, ni služb, zelo malo je upanja, policija pa služi za nadzor nad tamkajšnjimi prebivalci. Tam živeči ljudje preživljajo to, kar preživljajo vsi, ki živijo na zasedenih ozemljih. Policijo dojemajo kot okupacijsko vojsko.       
 Ajamu Baraka
false
Rasna enakopravnost ni mogoča v kontekstu kapitalističnega izkoriščanja, meni Baraka. Kot opozarja, pa dela država vse, kar lahko, da zatre gibanja za družbeno pravičnost, ki želijo spremeniti izkoriščevalske družbene odnose. Foto: Osebni arhiv
       Zgodovinsko gledano, se beli delavci na žalost radi identificirajo z belo dominantno skupino, namesto da bi prepoznali svoje razredne interese, ki bi morali biti enaki kot razredni interesi črncev.       
 Ajamu Baraka
false
Baraka opozarja na militariziranost ameriške policije. Strinja se z ameriškim pisateljem Jamesom Baldwinom, da črnsko prebivalstvo ZDA policijo dojema kot okupacijsko vojsko. Foto: EPA
       Ne samo, da imamo črnce v policiji, ki nadzira naše skupnosti, ampak tudi v vojski, s tem pa so črnci tudi del mehanizma zatiranja po vsem svetu.       
 Ajamu Baraka

Dodaj v

"Ni pomembna samo rasa, treba je upoštevati tudi vprašanje razreda"

MMC-jev intervju z ameriškim aktivistom za človekove pravice
31. maj 2015 ob 08:20
Ljubljana - MMC RTV SLO

Protesti Afroameričanov v ZDA so razumljiv odziv na dehumanizacijo in razvrednotenje črnih življenj, je za MMC dejal ameriški aktivist za človekove pravice Ajamu Baraka.

Bliža se prva obletnica umora Michaela Browna, 18-letnega Afroameričana, ki je lanskega avgusta neoborožen padel pod streli belega policista. Incident je sprožil množične proteste predvsem temnopoltih Američanov, ki opozarjajo, da so priljubljene tarče nasilnih in rasističnih (belih) policistov. Od umora Browna bo sicer minilo leto dni, diskriminacija Afroameričanov pa traja stoletja. Zato ne preseneča, da Brown kljub množičnim demonstracijam in mobilizaciji ameriške civilne družbe še zdaleč ni zadnji Afroameričan, ki je umrl pod streli ali zaradi "strokovnih" prijemov belih (pa tudi črnih) policistov.

"Črna življenja štejejo", vpijejo množice po ZDA. V normalnih okoliščinah bi bilo geslo ironično, meni naš ameriški sogovornik, dolgoletni aktivist za človekove pravice Ajamu Baraka. Tako pa je subverzivno. Raziskovalec na Inštitutu za študije politik (IPS) in nekdanji vidni predstavnik Amnesty International ZDA opozarja, da ne gre samo za rasizem. Stopnje diskriminiranosti črnske skupnosti v ZDA ne moremo razumeti brez upoštevanja kapitalističnih družbenih odnosov. Vprašanji rase in razreda sta povezani, poudarja Baraka.

Ameriški delavski razred je razdeljen, vzrok za to pa je tudi ideologija bele nadvlade, zaradi katere se beli delavec raje identificira z belo dominantno skupino, namesto da bi prepoznal skupne interese, ki jih deli z afroameriškim delavcem, pravi Baraka. Inferiornosti položaja Afroameričanov v ZDA pa se ne da izničiti s tem, da pripadniki te manjšine prevzemajo visoke politične funkcije. Niti dva mandata predsednika Baracka Obame nista spremenila gmotnih razmer črnskega prebivalstva, opozarja Baraka. Kot pravi, so institucije "strukturirane tako, da ohranjajo naše izkoriščanje in zatiranje". Institucije - takšne, kot so - je po njegovih besedah zato treba razgraditi.


Protestniki po ameriških mestih vpijejo geslo "črna življenja štejejo", geslo, ki bi v normalnih okoliščinah veljalo za zelo sarkastično.
Res je, a v kontekstu, kjer smo priča seriji sistematičnih umorov mladih črncev, tako moških kot žensk, postane trditev, da morajo imeti črna življenja enako vrednost kot vsa druga, ne samo ironična, ampak pravzaprav komentar tega, kar se dogaja v ZDA. Gre za trditev, da mora biti temnopolto človeštvo prepoznano in spoštovano, ti mladi, ki vpijejo to geslo, pa skušajo to udejanjiti z izražanjem nasprotovanja primerom državnega nasilja proti črnski skupnosti. V drugačnem kontekstu bi bil to čuden izraz, v kontekstu zgodovine ZDA in trenutne realnosti pa je v resnici subverziven.

Protesti so najprej uperjeni proti policijskemu nasilju in rasizmu proti Afroameričanom. Čeprav se zdi, da je tovrstno nasilje zgolj povod za proteste proti širšim problemom, ki se jim bova posvetila pozneje, bi se rad osredotočil na policijsko represijo manjšin v ZDA. Je rasizem v policijskih vrstah izražen bolj kot v drugih segmentih ameriške družbe?
Problem, ki ga imamo v ZDA, je, da je postala policija precej bolj agresivna. Policisti radi hitro streljajo, mnogi v policiji so prestali vojaško urjenje in imajo izkušnje iz vojske, bodisi kot pripadniki vojske, marincev, ali nacionalne garde oziroma so rezervisti, kar pomeni, da so civilisti, vendar se urijo in so del vojaškega aparata. Mnoge od teh enot so bile razporejene v Afganistanu in Iraku, njihovi pripadniki pa so po vrnitvi prevzeli policijske naloge po državi. Zaradi vsega tega smo priča agresiji zoper civiliste v mestih po državi, še posebej v črnskih skupnostih. Gre za epidemijo, ki je vkoreninjena v samo strukturo policije v ZDA.

Problem torej ni le rasizem, ampak tudi stopnja militarizacije policije.
Točno. Ko je policija militarizirana, njena primarna naloga v večjih, urbanih okoljih pa je nadziranje prebivalstva, ki ni več veliko vredno – revni ljudje, revni Afroameričani, brezposelni – postane kombinacija militarizirane policije in njenih rasističnih pogledov ob tem, da mislijo, da imajo imuniteto pred pregonom, smrtonosna. Posledično smo priča epidemiji državnega nasilja po Združenih državah.

James Baldwin je v svojem članku iz leta 1966 "Poročilo z zasedenih ozemelj" poudaril, da vloga policistov v odnosu do manjšin, še posebej črnske, ni služiti in varovati. Kot je zapisal, "so prisotni zato, da držijo črnca na njegovem mestu in ščitijo interese belega biznisa ter nimajo prav nobene druge funkcije". Koliko je Baldwinovo razumevanje policijskega aparata in tudi izraza, ki ga je izbral – zasedena ozemlja – relevantno pol stoletja pozneje?
Povzame še vedno trajajočo resničnost teh urbanih okolij. To bi bilo lahko napisano včeraj. To je objektivna realnost ZDA. Črnci so odrinjeni v ta urbana okolja, ki jih je kapital že zdavnaj zapustil. V teh zapuščenih krajih je razširjena revščina, ni služb, zelo malo je upanja, policija pa služi za nadzor nad tamkajšnjimi prebivalci. Tam živeči ljudje preživljajo to, kar preživljajo vsi, ki živijo na zasedenih ozemljih. Policijo dojemajo kot okupacijsko vojsko. Ti okupatorji, če želite, se kot policisti tako tudi obnašajo, uporabljajo pa enako vojaško opremo, ki jo uporabljajo okupacijske sile drugod po svetu. Gre torej za točen opis vloge policije tako v šestdesetih letih 20. stoletja kot leta 2015. Precej žalostno.

Normalno je, da vsaka okupacija, predvsem vojaška, izzove nasilen odziv. V primeru nedavnih izgredov v Baltimoru, predtem pa tudi v Fergusonu, so bili mediji, predvsem glavni mediji, osredotočeni predvsem na delegitimizacijo nasilja protestnikov. Na tem mestu bi spet rad citiral Baldwina iz leta 1966. "Spoštovati zakon v kontekstu, v katerem je ameriški črnec, pomeni preprosto predati svoje samospoštovanje," je zapisal. Kako bi nasilna dejanja protestnikov postavili v kontekst, v katerem so Afroameričani danes?
Baldwin ima povsem prav. Kar se dogaja v ZDA, je razumljiv odziv na dehumanizacijo in razvrednotenje črnih življenj. Tak upor je pričakovan. Ko se ljudje uprejo, tako spet vzpostavijo svoje dostojanstvo. Obliko upora morajo določiti sami ljudje, ki ga bodo izvajali. Razlika med uporom v Fergusonu in Baltimoru pa je naslednja. V Fergusonu je bilo jasno, da so se ljudje uprli zatiralski policiji, ki predstavlja vladajočo belo moč v ZDA. Zato so bili deležni določenih simpatij kljub nekaterim napadom na lastnino in primerom ropanja. Baltimore pa je črnsko vodeno mesto. Črnci so upravljavci mesta, upirajo pa se revni črnci. To je ljudi zmedlo. Črnski voditelji so bili prvi, ki so obsodili mlade, ki so se uprli. Temu je sledil Barack Obama, črnski predsednik, ki je upornike označil za nasilneže in kriminalce, kar je odprlo vrata poplavi kritik iz drugih delov ameriške družbe. To je ljudi spravilo v defenzivni položaj, ko so morali obsoditi oblike upora, namesto da bi se posvetili doseganju pravega cilja, torej vsaj nekakšne pravice za Freddieja Graya, mladeniča, ki so ga umorili policisti. V ospredje so prišli politika, vprašanje, kakšna naj bo prava oblika upora, ideja zakona in sposobnost države nasloviti zahteve ljudi, če so postavljene na pravi način. Vse to je postal narativ, ki je delegitimiziral upor in preusmeril odgovornost z države na žrtve.

Ko ste omenili, da je Baltimore črnsko vodeno mesto, ste izpostavili zanimivo stvar. Statistično gledano, so z vidika politične moči to najboljši časi za Afroameričane. Predsednik je Afroameričan, v kongresu je 43 Afroameričanov, dva senatorja sta Afroameričana, pravosodna ministrica je Afroameričanka. Podobno je tudi na lokalni ravni. V Baltimoru je županja Afroameričanka, policijski poveljnik je Afroameričan, večina mestnih svetnikov je Afroameričanov. A očitno to, da so na pomembnih političnih položajih Afroameričani, še ne zagotavlja spremembe rasistične prakse sistema.
V ZDA obstaja v kontekstu kapitalističnega sistema povezava med raso in razredom. Čeprav imamo povečano politično predstavništvo na lokalni in državni ravni, zdaj pa celo črnega predsednika, so gmotne razmere črnega delavskega razreda in revnih črncev take kot v času velike krize v prvi polovici 20. stoletja. Stopnja brezposelnosti je astronomska, raven črnske udeležbe v delovni sili je rekordno nizka, celo najnižja v zadnjih 70 letih. Stopnja revščine je enaka kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V urbanih okoljih je stopnja brezposelnosti med mladimi od 40- do 60-odstotna. Povečana t. i. politična moč črncev se tako sploh ni prevedla v kakršen koli materialni napredek. Posledice gospodarskega zloma leta 2008 so najbolj prizadele ravno črnsko prebivalstvo, črnski srednji in delavski razred. Ni torej povezave med t. i. politično močjo in objektivno materialno stvarnostjo črncev v tej državi. To se da pojasniti in razumeti le, ko povežemo vprašanji rase in razreda.

Tako črni kot beli protestniki v mestih po ZDA so poudarjali povezave med kapitalizmom in rasizmom in govorili, da kapitalizem potrebuje rasizem. Kako se kaže povezava med kapitalizmom in rasizmom?
Struktura črnskega razrednega sistema je posledica rasizma. Povezave med raso in razredom pojasnijo, zakaj so bili črnci omejeni na kmetovanje na jugu kot kmetje zakupniki, zakaj so bili pozneje prepeljani v mesta na severu, kjer so prevzeli vlogo izjemno poceni delovne sile pri širitvi industrializacije v ZDA, ali zakaj je bil v sedemdesetih letih, ko se je kapital obrnil k neoliberalizmu, da bi se rešil, med vsemi najbolj prizadet ravno črnski srednji razred, ki je še vedno zaprt v teh urbanih getih po vsej državi. Povezave med raso, razredom in kapitalizmom so edine, ki pojasnijo trenutno realnost. Baltimore je mesto, kjer je bilo v zadnjih desetletjih izgubljenih več deset tisoč delovnih mest kot posledica umika kapitala iz mesta in pristanišča ter zaprtja jeklarne. V procesu globalizacije so se ta delovna mesta umaknila iz Baltimora v druge dele mednarodnega gospodarstva po vsem svetu. Posledično smo v Baltimoru priče množični revščini, podobne razmere pa vladajo v Filadelfiji, Detroitu, Indiani, Fergusonu, St. Louisu, Chicagu, New Jerseyju. Kapitalizem je globoko zaznamoval realnost črnskega prebivalstva in črnsko razredno strukturo in rasa je element, ki je prav tako pomagal oblikovati to realnost zadnjih nekaj desetletij.

Je rasna enakopravnost sploh mogoča brez ekonomske enakosti in ali obstajajo kakšna zavezništva v ZDA med različnimi manjšinami in delavskim razredom na splošno ter kakšne so možnosti za širšo solidarnost znotraj ameriške družbe?
Zmanjševanje pomena rase ni mogoče znotraj kapitalističnega izkoriščanja, še posebej, če razumemo, da je rasa povezana s širšim pojavom, in sicer ideologijo bele nadvlade. Ta ideologija je eden od dejavnikov, ki je spodkopaval solidarnost med belimi in črnimi delavci. Zgodovinsko gledano, se beli delavci na žalost radi identificirajo z belo dominantno skupino, namesto da prepoznajo svoje razredne interese, ki bi morali biti enaki kot razredni interesi črncev. Poskus organiziranja nasprotovanja dominantnemu delu družbe, ki ga nekateri imenujejo "1 odstotek", je bil zelo težak. A to se dogaja in obstajajo zavezništva, poskusi organiziranja onkraj rasnih delitev in nacionalnosti, poskuša se osredotočati na objektivne strukture kapitalizma in preseči delitvene posledice ideologije bele nadvlade. Solidarnost izražajo številni beli študentje in drugi, ki se pridružujejo gibanju "črna življenja štejejo" in boju proti policijskemu nasilju. Obstaja torej možnost, da se to nadaljuje. Tudi številni belci se spopadajo s pojavom bele nadvlade in o tem resno razpravljajo, a bela nadvlada je še vedno tema, ki deli. In če je ne bomo mogli razumeti in preseči, bo težko zgraditi širšo skupno fronto proti resničnemu sovražniku v ZDA.

Ali dejstvo, da je predsednik Barack Obama, kakor koli pripomore h gradnji širše razredne zavesti v smislu zavedanja, da četudi je predsednik črn, to nikakor ne pomaga afroameriški skupnosti?
To zavedanje je počasi v nastajanju. Tudi ob večanju števila izvoljenih črnskih politikov po vsej državi, kar se je začelo v sedemdesetih letih, se gmotna stvarnost črncev ni veliko spremenila. Kot posledica tega in po dveh mandatih črnega predsednika ljudje bolje razumejo, da ni pomembna samo rasa, ampak je treba upoštevati tudi vprašanje razreda. V tem smislu je torej to pripomoglo. Prav tako pa je predsednikovanje Baracka Obame mnoge zmedlo, še posebej ob napadih nanj s politične desnice. Zelo težko je kritizirati in izpostavljati kontradiktorno naravo njegovih politik, ko ga napada tudi druga stran, saj zaradi videza, da se tisti, ki kritiziramo Baracka Obamo, pridružujemo desnici. Situacija je torej težka, a vse bolj jasna v času, ko se Obamova administracija približuje svojemu koncu.

So t. i. "črni obrazi na visokih položajih" (black faces in high places) oziroma imena, kot so Colin Powell (nekdanji zunanji minister, op. a.), Barack Obama, Eric Holder (nekdanji pravosodni minister, op. a.), Condoleeza Rice (nekdanja zunanja ministrica, op. a.), vir ponosa za vsaj del afroameriške skupnosti ali pa je zavedanje glede tega že dovolj veliko?
Gre za kontradiktoren vir ponosa. Za del zatirane manjšine, ki se identificira z državo, katere del je, so "črni obrazi na visokih položajih" pomembni. A stvar je zapletena. Z vzponom ljudi, kot sta Condoleeza Rice in Colin Powell, na republikanski strani, so ljudje prepoznali, da ti posamezniki v resnici služijo "beli moči", z vzponom Baracka Obame in Erica Holderja, ki sta del demokratske stranke, ki naj bi bila prijateljica črncev, pa je bila kritična analiza njune vloge v odnosu do "bele moči" nejasna. A vse bolj raste kritična zavest, da ti ljudje, tako demokrati kot republikanci, služijo strukturi moči bele manjšine. Zato recimo med črnci vidimo vse več nasprotovanja zadnjemu poskusu Baracka Obame, da pridobi podporo Američanov glede TTIP-a (čezatlantski prostotrgovinski sporazum, op. a.). Vse več črncev razume, da to pomeni nadaljevanje neoliberalizma, ki je bil za črnce v ZDA tako uničujoč.

Rad bi se vrnil na vlogo policije in vojske. Leta 1993 je raper KRS-ONE govoril o tem, da so črni policisti ovira in da ni logično, da črni sužnji postanejo črni policisti. Kako gledate na, kot se zdi, nelogično vključevanje Afroameričanov v represivne aparate, kot sta policija in vojska, ki so tako diskriminatorni do črnske manjšine in se uporabljajo za zatiranje ljudi po vsem svetu? Je razlog za to pomanjkanje refleksije afroameriške manjšine ali potreba po preživetju na kakršen koli način (by any means neccesary)? Če je res to drugo, bi šlo za zelo perverzno uporabo znanega citata Malcoma X-a.
Gre za kombinacijo obojega. Številni črnci, ki so na dnu ekonomske lestvice, so videli vojsko kot priložnost, da plačajo račune in preživijo, pri čemer so upali, da se jim ne bo treba bojevati po svetu v imenu ZDA. To se seveda ni zgodilo. Gre za vojaško imperialistično moč, ki služi interesom ameriškega imperija. Na ta način je to perverznost, je pa tudi ekonomska realnost. Zato so se ljudje pridružili policiji in vojski, v zadnjih nekaj desetletjih pa se je ta poskus preživetja prelevil v resnično identifikacijo z ameriško državo zaradi sprememb v zavesti. Obstaja torej to nasprotje. Ne samo, da imamo črnce v policiji, ki nadzira naše skupnosti, ampak tudi v vojski, s tem pa so črnci tudi del mehanizma zatiranja po vsem svetu. To je problem, ki ga skušamo naslavljati navznoter. S tem se moramo sprijazniti, ker gre za posledice zelo močnih zgodovinskih sil, ki se jih ne da obrniti čez noč, še posebej zaradi psihološke identifikacije, ki so jo mnogi ljudje izvedli v zadnjih nekaj desetletjih.

Kaže, da je zaradi revščine, ki jo povzroča zatiralec, tudi zatirani postal zatiralec, oziroma je potisnjen v to vlogo.
Takšno razumevanje in zavest je treba vzpostaviti z upiranjem takšnim težnjam. V ZDA imamo problem, da je bila politična opozicija, ki je nastajala v sedemdesetih letih, uničena, in to kot posledica zelo učinkovite protiuporniške strategije proti črnskemu osvobodilnemu gibanju, od česar si nismo popolnoma opomogli. Zaradi institucionalnih slabosti ne samo črnskega osvobodilnega gibanja, ampak t. i. levice v ZDA sta bila spodkopana trud in politično delo gradnje kritične zavesti, potrebne za upor. Da se pripadniki zatiranih pridružijo strukturam zatiranja, je del resničnosti zatiranja. To pa lahko obrnemo le s političnim organiziranjem in vzpostavitvijo kritične zavesti.

Veliko lažje se je spopadati z osnovno idejo rasizma, kot pa z institucionalnim rasizmom, česar ste deležni v ZDA. Kako bi pojasnili institucionalni rasizem v ZDA?
Popolnoma prav imate. Nasloviti moramo strukture zatiranja, institucije, ki so organizirane, da ne priznajo dostojanstva in človečnosti črncev in drugih ljudi. Institucionalni rasizem se kaže v sami strukturi družbe, v tem, da sistem ne more ponuditi možnosti zaposlitve. Predstavlja ga dejstvo, da posledice politike zategovanja pasu v ZDA najbolj čutijo na območjih s številnim črnskim prebivalstvom zaradi krčenja javnih storitev, zapiranja šol v črnskih skupnostih, vedno več zaporov in vedno višje stopnje zapiranja revnih črncev in črnih delavcev. V črnskih skupnostih imate multinacionalne korporacije, ki jim je dovoljena proizvodnja s strupenimi posledicam za okolje, kraji okoli teh obratov pa nesorazmerno trpijo za rakom in dihalnimi boleznimi. To je le nekaj primerov institucionalnih rasističnih praks, vgrajenih v delovanje družbe. Te odnose pa je precej težje razkriti in se z njimi spopasti, kot pa s preprostimi izrazi rasizma, ko nekdo nekoga zmerja. Ta preprosti rasizem je nekaj, na kar lahko ljudje pokažejo s prstom in se okoli njega mobilizirajo ter se mu uprejo, bolj vkoreninjeni, strukturni rasizem in bela nadvlada pa nista deležna takšne pozornosti, kot bi je morala biti. Takrat pa postaneta smrtonosna.

Se je mogoče bojevati proti institucionalnemu rasizmu zgolj skozi obstoječe politične institucije?
Ne. To zahteva gradnjo dvojne moči. Delujemo sicer v okviru države, v okviru teh institucij, ker smo zatirani, a teh institucij ne bomo mogli reformirati, saj so strukturirane na način, da ohranjajo naše izkoriščanje in zatiranje. Zato moramo graditi onkraj teh institucij, zgraditi moramo dvojno moč. Tudi če bomo delovali znotraj institucij in se skozi njih pogajali, bomo lahko naše razmere preoblikovali le, če bomo preoblikovali te institucije, tega pa se ne narediti od znotraj. Zgraditi moramo alternativno moč, ki bo dosegla kritično maso, ki je potrebna, da se moč prestavi k ljudem in da se dosežejo nujno potrebne strukturne in institucionalne spremembe. Teh institucij se torej ne da reformirati, da se jih le razgraditi kot posledica naraščajoče moči samih zatiranih.

Zadnji incidenti kažejo očitno inherentni rasizem v dejanjih policije na eni strani, odziv policije na gibanje Occupy pred nekaj leti pa je na drugi strani pokazal zelo nasilen pristop do gibanj za družbeno pravičnost. Obstaja med tema dvema zgodbama kakšna povezava?
Seveda obstaja. ZDA se namreč pretvarjajo, da so demokratične in da spoštujejo človekove pravice, a se na vsak poskus zatiranih, da spremenijo družbene odnose, odzovejo kot vsaka druga država. Represija zoper gibanje Occupy to le dokazuje. To je pač to, kar zatiralske države počnejo. Država je spodkopala in uničila črnsko osvobodilno gibanje, napadla študentski upor in protivojno gibanje, v primeru zadnjega najučinkovitejšega izraza nasprotovanja v obliki gibanja Occupy pa so ga zvezna vlada in lokalne oblasti usklajeno zatrle. To pač država počne, predvsem, ko vidi, da je vedno več nasprotovanja, še posebej, ko je to nasprotovanje imelo medrasni potencial.

Boris Vasev
Prijavi napako
Komentarji
paratrooper
# 31.05.2015 ob 08:30
Lep prispevek o državi ki izvaža "demokracijo", na domačih tleh pa je enako "uspešna" kot so "uspešni" uvozniki njenih storitev....
Guliarth
# 31.05.2015 ob 09:51
Pojdite belci v črnski harlem boste videli kaj je to rasizem.
Kris
# 31.05.2015 ob 09:30
O ameriških črnskih izgredih vemo vse. O ameriških nasilnih belih policajih, ki napadajo črnce, vemo vse. Tudi v ZDA pa se skoraj nič ne govori o obratnem rasizmu – o rasizmu do belcev. Vsaka skupina – aziati, latinosi in predvsem črnci so glede tega prednostno obravnavane rase – v času prvega ameriškega črnega predsednika, oh ta ironija.

Štirje črnci so pred nekaj leti brutalno napadli in ubili mladi beli par v Tennesseju. Hočete vedeti, kaj je to brutalno? Napadli, oropali, ugrabili, mučili, oba posilili, iznakazili (tudi genitalije), njega slednjič odrešili s kroglo, njej zlili belilo v grlo, njega še zažgali in vrgli na tire, njo vrgli v smetnjak. Mediji v ZDA o tem ne bev ne mev, čeprav je kasneje ven prišlo da je prvoten rop mutiral v črnski bes do belih privilegirancev. Ampak mediji – in črnski voditelji na to temo niso rekli nič. Avstralski študent, pretepen do smrti s kijem v Oklahomi. Starec, veteran 2. svetovne vojne pretepen do smrti. Starejši par, pretepen do smrti. Mlajši par, oropan in ustreljen. Vse žrtve bele, vsi storilci črnci. Rasni zločini oz. ''hate crime''? Ne vemo, mogoče. Vemo pa vse o Trayvonu, Michaelu in Freddyu, heh. Medijska poročila so nedvomno rasno profilirana in politično korektna.
Juzer mk2
# 31.05.2015 ob 09:26
"afroameričani" - ko je že omembe barve kože smatrana za rasizem. Zakaj se belcev ne imenuje euroameričani?
mprivse1
# 31.05.2015 ob 08:49
Michaela Brown, 18-letnia Afroameričan, ki je lanskega avgusta neoborožen padel pod streli belega policista.
1. Policist je dobil sporočilo o oropani trafiki
2. Posnetki so pokazali da je ravno da Michael Brown bil eden izmed treh ki so oropli trafiko
3. Upiral se je aretaciji
4. Pristopil je k policistu in nakazal da gre po pištolo, nakar je policist odreagiral kot je
5. Policist ni belec, ampak je latino.

Kaj nemorete niti malo pregledat kaj pišete. Sramota
snowsantacruz
# 31.05.2015 ob 10:04
Sami so jih želeli met, ko so jih pripeljali 150 let nazaj iz Afrike. Zdej pa majo kar majo!
Zakaj pa Kitajci pa Rusi nimajo problemov s črnci? Zato ker jih nimajo :)
Balaš Junior
# 31.05.2015 ob 10:33
Te nedeljske župice so prav tradicionalne, vsako nedeljo zjutraj en fini članek poln skrbi za uboge žrtve ameriškega sistema.

Kaj pa naše žrtve? Kdo se bo vprašal, zakaj je pri nas tako visoka brezposelnost? Zakaj mladi lahko delajo samo še "prek študenta"? Zakaj večina ljudi z normalnimi prihodki ne more privarčevati skoraj nič, in je edini način za pridobitev strehe nad glavo morbidno čakanje na dedovanje?

Zakaj je pri plači 1000 eur strošek delodajalca 2000 eur?
Zakaj ni prostora v vrtcu?
Zakaj ne morem prav nič, če mi delodajalec dolguje tri plače?
Zakaj je možno, da nimam pokojninskih let, ker jih delodajalec ni plačeval?
Zakaj delodajalec ne more odpustiti lenega zaposlenega za nedoločen čas brez zelo visokih stroškov? Zakaj morajo takega človeka "nositi" vsi ostali, ki bi jim sicer lahko ostalo več?

Zakaj najemnik tako težko dobi pošteno najemno pogodbo?
Zakaj najemodajalec ne more vreči ven najemnika, ki mu je nehal plačevati najemnino, ima pa prijavljen naslov v njegovem stanovanju?

Zakaj banke lahko izselijo neplačnika kredita, navadni človek pa ga ne more?
Zakaj "pomembneži" ne rabijo skrbeti za zakonitost svojih dejanj?

Zakaj me lahko v UKC fentajo, in se mora dohtar javiti ne zdravnikom, ne policiji, ampak celo ČASOPISOM, da se s tem sploh kdo začne ukvarjati?

Kako je možno, da nihče ni nič kriv?

Zakaj imamo 600.000 upokojencev?
Zakaj smo slovenci največ na bolniških odsotnostih v celi EU?
Zakaj so naše avtoceste nekajkrat dražje od avstrijskih?

Zakaj so naši cigani in bosanci ravno tako izsiljevani in zatirani kot ameriški črnci, in imajo na izbiro životarjenje ali pa kriminalno združevanje?

Zakaj se rtv ukvarja z ameriškimi problemi, ne s slovenskimi?
Zakaj plačujemo rtv prispevek prisilno, če imamo doma TV sprejemnik?

Zakaj se v tej državi davke skriva z besedo "prispevki"?

ZAKAJ se v sloveniji bolj splača odpreti kafič, kot zdravstveno ordinacijo, veterinarsko ambulanto, servis zahtevne avtomobilske ali računalniške tehnike, ali kaj drugega z visoko dodano vrednostjo?

Zakaj ima zabit in polpismen črnec v ameriškem McDonaldsu plačo med 7 in 9 dolarjev na uro, v Sloveniji pa izobražen in vesten diplomant dobi 5-6 eur na uro?

----------

Dajmo raje še malo razmislit, kako bi popravili Ameriko. Slovenije se ne da.
Šiška-1107
# 31.05.2015 ob 10:36
Vse žrtve bele, vsi storilci črnci. Rasni zločini oz. ''hate crime''? Ne vemo, mogoče.

Rasni zločini, zagotovo, samo mediji se izogibajo te besedne zveze, ko belca ubijejo, ko hudič križa.
SheriffJoeArpaio
# 31.05.2015 ob 09:51
Zakaj pa policija v ZDA ni nasilna do Azijcev? Zato, ker so pridni in ne delajo problemov.
Ori
# 31.05.2015 ob 08:53
Evropa čez 15 let. Dajmo sprejet še več Afričanov.
FOAB
# 31.05.2015 ob 11:49
@klipan

če si bil v ZDA si mogoče zaslutil zakaj gre. amerika je država zaprtih skupnosti, ki med sabo (skoraj) ne komunicirajo, razen v velikih mestih. Črnske soseske pa so vzporedni svetovi s svojimi zakoni in načinom gospodarjenja (tudi kršenja zakonov). Ker nikogar ne briga zanje so prepuščeni sami sebi. V ta svoj "svet" pa seveda ne spustijo nikogar, ampak državi včasih zadišijo davki in ko policija hoče naredit red je takoj štala, skupaj z umori policistov in uličnim divjanjem.

Sami američani priznavajo, da če bi obstajal neka pravila sodelovanja bi šlo lažje. Enakopravnost je mogoče le v sodelovanju med skupnostjo in državo, v ZDA pa je zaradi narave režima in zgodovine to sodelovanje zelo naporno in marsikomu se niti ne da.
Šiška-1107
# 31.05.2015 ob 10:53
@johnsnow: čist preprosto, povprečen ameriški črnec, sovraži belce. Tako je bil naučen, vojne v glavah belcev že zdavnaj ni več. Dokaz je hollywood in glasbena industrija, med drugim.
mprivse1
# 31.05.2015 ob 10:37
Tisti , ki zagovarjate črnce predlagam da malo raziščete Južno Afriko in kaj se tam dogaja , kaj se je zgodilo z nekoč velikimi podjetji in kdo je sedaj v teh stavbah. Južna Afrika vedno bolj tone,belci pa se izseljujejo
Juzer mk2
# 31.05.2015 ob 09:44
Črnci so odrinjeni v urbana okolja, ki jih je kapital že zdavnaj zapustil. V teh zapuščenih krajih je razširjena revščina, ni služb, zelo malo je upanja...

1.) Zakaj jih je kapital zapustil (sklepam da zaradi "rasizma", seveda :)?
2.) Če bi se kapital vrnil, bi tam živeči črnci postali produktivni člani družbe ali še naprej furali ghetto lifestyle?
MahoSlo
# 31.05.2015 ob 11:08
jaz pa mislim,da so črnci iz geta taksni,zaradi druzbenih razlik,ker drzava ne poskrbi za njih

Bi morali poskrbeti za njih tako, kot mi poskrbimo za cigane? Kako je pa to pri ciganih na dolenskem deloval? Če nekdo nima nobene volje, da se odrine od dna družbe, mu lahko denar mečeš v glavo, pa bo tam ostal.

Cigani imajo to srečo, da so policaji pri nas niso "trigger happy", drugače bi tudi pri nas padal na vsake tok časa.
Hijena
# 31.05.2015 ob 11:29
Črnci bi imeli denar in vse materialne dobrine, vendar pa ne bi nič delali, pa naj bo to v ZDA ali Afriki.
Brezdelje ti ne da nič!
Balaš Junior
# 31.05.2015 ob 10:53
Foab - točno to, plemenska mentaliteta. Mi smo Ljudje, na drugi strani hriba za alieni, zverine, norci.

Tega je na pretek tudi pri nas, Balkan v resnici nikoli ni zmogel samostojno pogledati čez plemensko sovraštvo, dokler ga ni pohopsala avstroogrska, otomani, ali pa komunistična diktatura.

In to se v sloveniji tudi zdaj kaže. Za vsako dolgoročno usmeritev mora EU nekomu zviti roko na hrbet, in odločiti. Problem tega je, da bruseljski uradniki ne bodo odločali v naše, ampak v svoje dobro.

Renesansa nas je obšla in tega ne popravijo niti stoletja. Imamo pa srečo, da smo v tej soseski, ne v makednoski ali celo afriški.
bo.star
# 31.05.2015 ob 11:59
Smešno je brati veleumne komentatorje na tem portalu, kako komentirajo dogodke v USA pa čeprav niso nikoli bili niti blizu USA. Največja napaka, kar jo lahko storiš kot komentator, da stanje ocenjuješ z vidika povprečnega Slovenca , njegovega socialnega položaja in možnosti v družbenem sistemu. Ko boste dejansko enkrat tam bivali in mogoče celo delali(pa ne NY, LA ali drugi večji urbani kraji, temveč dejansko v delavskih četrtih ali pa getih, se pa lahko pogovarjamo. In nikar ne pretiravajte z pljuvanjem ameriškega sistema, kot takega. Žal si je črnska populacija v veliki meri za stanje kakršno je , kriva tudi sama. Govorim iz prve roke. Je pa seveda najlažje obtožit belce za vse.
kip
# 31.05.2015 ob 09:16
Kraji z večinsko črnsko populacijo bi se morale osamosvojiti od ZDA kot se je Kosovo od Srbije.Potem bi pa bil mir, kot je sedaj na Kosovu kjer imajo včasih drugorazredni priseljenci iz sosednje države danes blagostanje in mir v celi regiji.
Funky_funky
# 31.05.2015 ob 08:37
Brawe new world...
superstar
# 31.05.2015 ob 11:52
Ja sicer nisem rasist ampak po drugi se ne čudim, da jih ne marajo, glede na to, da storijo toliko kaznivih dejanj.
FOAB
# 31.05.2015 ob 10:44
je pa stanje v črnskih soseskah in sami afriki posledica njihovih miselnih vzorcev, ki pozna le svoje pleme in podlega trenutnim željam in potrebam. O dolgoročni posledici svojega delovanja niso sposobni razmišljati. Zato tudi nimajo nekega svojega koncepta organizacije, ki bi deloval v širši družbi.
Šiška-1107
# 31.05.2015 ob 10:42
@Chopin
Dej povej, če po tvoje koža ne določa tvoje sposobnosti, zakaj v finalu olimpijskih iger v teku na sto metrov ni nobenega belca in azijca, ampak samo črnci?


jest bi tudi rad slišal odgovor na tole...
Balaš Junior
# 31.05.2015 ob 10:12
Ooo, nedeljska župica fino zabeljena s fanatičnimi izgovori, da glede na to, da je toliko črncev na vodilnih mestih, je za težave kriv ameriški kapitalizem... Boj se slovenček boj, in vztrajaj v tej mlakuži in še naprej voli iste prisklednike, da slučajno nekega dne ne postaneš suženj ameriškega kapitala!

Iiii, kako prisrčno sporočilo.
Montazano
# 31.05.2015 ob 16:48
Praviš, da naj se mi, "komunisti slovanski" j....o? Kaj si pa ti potemtakem? Nacist germanski? Nekaj takšnih imamo tudi mi v našem zaselku, se raje identificirajo z našimi NARAVNIMI SOVRAŽNIKI, kot da sprejmejo dejstvo, da smo SLOVANI
Alchemist
# 31.05.2015 ob 13:53
Temnopolti so vedno odrinjeni na rob družbe, v revščino in socialno ogroženost. Jasno je, njihov problem ni več problem rasne diskriminacije (stvar je bila institucionalno rešena in odpravljena), njihovi današnji problemi so predmet razrednega boja. Ko bodo to razumeli, bo tudi ta boj bolj učinkovit.
Arnolfus
# 31.05.2015 ob 11:03
Kapitalizem je krut sistem. Spoštuje le sposobne, ostali živijo v getih.

Dejmo se iti v Sloveniji enakopravnost in se zaprimo v geto, da bomo lahko večni uporniki in borci za svobodo. Še naši vnuki bodo lahko po zapuščenih ulicah kričali: Smrt USA!", medtem, ko jih bodo spremljali droni vodeni iz Floride. Pa vnuki vnukov, koliko jih bo še ostalo, bodo tudi lahko večni uporniki proti kapitalizmu. Brezveze je poskušati tekmovat z najboljšimi, če si lahko večni upornik in partizan. Čez 800 let bodo naši potomci očitno še vedno sužnji, ker nam je dandanes bolj pomembno, kaj bo jutri jedel Afričan, kot lasten otrok.

Enakopravnosti nikoli ne bo, ker ta beseda v realnem življenju ne obstaja. Ni v človeški naravi, da je enakopraven.
FOAB
# 31.05.2015 ob 10:39
@balašu

to so moderni korporativni mediji, v katerih smo zgledni učenci. Lahko pišeš in pljuvaš po vseh tujcih (ki jih slabo poznaš) o lastnem dreku, kriminalu, korupciji, nasilju, samopašnosti politikov ali menedžerjev pa se ne sme. Če pa že, je to plitvo in senzacionalistično in brez imen, se razume.
tomtom
# 31.05.2015 ob 10:31
@Chopin
Dej povej, če po tvoje koža ne določa tvoje sposobnosti, zakaj v finalu olimpijskih iger v teku na sto metrov ni nobenega belca in azijca, ampak samo črnci?
mprivse1
# 31.05.2015 ob 09:19
kip kraj z največ črnim prebivalstvom v ZDA je najslabši finančno gledano, kraj z največ belim prebivalstvom pa najboljši finančno. Zanimivo.
jureimacure
# 31.05.2015 ob 09:06
Referendum!
tristokosmatih
# 31.05.2015 ob 16:41
@zzzblj
Amerika za takšne lenuhe ne poskrbi, Slovenistan pa takim gnojem daje socialo, pošteni belci pa ne dobimo niti zaslužka za človeka dostojno življenje, pa čeprav delamo triizmensko delo, sobote, nedelje.

Hm... Kolikšno pa je število takšnih, nezaposlenih črncev v Slovenistanu, ki živijo od socialne podpore, oz, od triizmenskega dela poštenih belih garačev?

Najbrž si tudi pomešal triizmenski urnik s štiriizmenskim, kajti 24/7 delavnika ne moreš pokriti s tremi izmenami. Mi lahko verjameš na besedo, ker sem kar nekaj let preživel v takšnem, 24/7 delovnem okolju.
Juzer mk2
# 31.05.2015 ob 10:49
Problem 'afroameričanov', afričanov, romov... ni v barvi kože / genih, ampak v kulturi / mentaliteti.
Juzer mk2
# 31.05.2015 ob 10:47
Sklep ki ga lahko potegnem iz nekaterih komentarjev, je ta da je Slo sužnjelstniška država, rasistična do južnobratskih radnikov, ker radijo tisto za kar so se uspeli kvalificirat - gradbeništvo, smetarstvo, bureko-peka, ipd... tj. "nizkotna opravila".
Naš Tito
# 31.05.2015 ob 18:27
Zelo mi je ostal v spominu film o uporu Ircev v New Yorku proti revščini.

Pa se pojavi na oknu bogat židovski lastnik tovarne in pravi svojim:
Nič se ne rabite bati,
mi imamo toliko denarja,
da lahko plačamo eni polovici,
da pobije drugo polovico!

Irci so se zatekli v cerkev,
pa so jih kar tam z vojnih ladij z granatami pobili.

Ljudstvo proti odločni oblasti nima prav nobenih možnosti.
V Ameriki so vse protestniki kar "pospravili"!
zapatist
# 31.05.2015 ob 15:31
@ramus
Seveda ne,... ker vprašanje razrednih delitev, prepad revnih in bogatih, ni posledica rasizma na podlagi barve kože, pač pa rasizma, ki izvira iz ideologije socialnega darvinizma, kjer močnejši mislijo, da so poklicani vladati nad revnimi, ker so močnejši prepričani da so bolj sposobni in bolje prilagojeni, ter da je njihov vzpon na vrh družbene elite posledica naravnega izbora.

Prvič slišim, da je razredna družba nastala šele pl Darwinu.
Ramus
# 31.05.2015 ob 14:37
"Protesti Afroameričanov v ZDA so razumljiv odziv na dehumanizacijo in razvrednotenje črnih življenj, je za MMC dejal ameriški aktivist za človekove pravice Ajamu Baraka."

Reveži,... vedo da so žrtve rasizma, ne razumejo pa, da so v bistvu žrtve socialnega darvinizma.
el CARTEL
# 31.05.2015 ob 12:10
Črnci so odrinjeni v ta urbana okolja, ki jih je kapital že zdavnaj zapustil

to je g. deleuze imenoval "otoki", ki jih kapitalizem pač ustvarja. ne samo da imamo periferijo kapitalizma, kjer je vse razpadlo in nedeluječe, še v samem centru kapitalizma se pojavljajo taki otoki, kjer je situacija praktično ista kot na periferiji...

Povezave med raso in razredom pojasnijo, zakaj so bili črnci omejeni na kmetovanje na jugu kot kmetje zakupniki, zakaj so bili pozneje prepeljani v mesta na severu, kjer so prevzeli vlogo izjemno poceni delovne sile pri širitvi industrializacije v ZDA, ali zakaj je bil v sedemdesetih letih, ko se je kapital obrnil k neoliberalizmu, da bi se rešil, med vsemi najbolj prizadet ravno črnski srednji razred, ki je še vedno zaprt v teh urbanih getih po vsej državi.


kapitalizmu je vseeno za raso.
izkorišča belce in črnce enako.
edina razlika je, da so vsi večji lastniki kapitala, t.i. 1% beli američani.

Z vzponom ljudi, kot sta Condoleeza Rice in Colin Powell, na republikanski strani, so ljudje prepoznali, da ti posamezniki v resnici služijo "beli moči"

pravzaprav služijo kapitalu tistega 1%

Seveda obstaja. ZDA se namreč pretvarjajo, da so demokratične in da spoštujejo človekove pravice, a se na vsak poskus zatiranih, da spremenijo družbene odnose, odzovejo kot vsaka druga država. Represija zoper gibanje Occupy to le dokazuje. To je pač to, kar zatiralske države počnejo. Država je spodkopala in uničila črnsko osvobodilno gibanje, napadla študentski upor in protivojno gibanje, v primeru zadnjega najučinkovitejšega izraza nasprotovanja v obliki gibanja Occupy pa so ga zvezna vlada in lokalne oblasti usklajeno zatrle.

seveda,
demokracija ja - a le dokler podpira plutokracijo in prevlado 1%
janezdolzan
# 31.05.2015 ob 12:04
JohnSnow
Če že kopiraš linke Slik se najprej vprašaj zakaj je tako ? ne da se opredeljuješ

Seveda se vprašam, vprašam se recimo, tudi, kako da recimo Židje, ki so prišli v Ameriko iz V Evrope, ali pa Azijci in niso imeli nič, so se uspeli povzpeti v najbogatejšo plast ZDA. Ker so bili pridni, so se učili in še več učili...
Ali pa Romi, koliko stoletij nazaj so prišli iz Indije, pa so še vedno reveži, ki živijo na račun vprašljivih praks. Ja je treba spoštovati njihovo kulturo in spregledati zakone, kajne? Večina črncev promovira svoj gangsta thug style s pomočjo raperskih zvezdnikov, druga opcija jim je šport, itd...
Za na univerze naj bi imeli pa kvote! Torej njim nekako ni treba doseči rezultatov na sprejemnih izpitih, enakih drugim, ker je treba biti politično korekten in multikulti itd.?
Pred kratkim je bil tukaj članek od Jureta Leskovca, ki je pomagal razviti machine learning algoritem, ki predvidi, kateri kriminalec bi bil lahko povratnik. Iz politične korektnosti se barva kože, vera itd ni smela vnesti v algoritem.

Kaj so črnci naredili, da bi si izboljšali položaj, razen zahtevali več pravic, kvot ipd?

Klišeji niso padli iz neba.
Dejstvo pa je: Afrika je za afričane, Azija za azijce, ampak Evropa pa ne sme biti za belce?

Belci izumiramo, mediji in vsi "politični korektneži" pa temu ploskate...
Pristransko!
zamudnik
# 31.05.2015 ob 10:35
Zato recimo med črnci vidimo vse več nasprotovanja zadnjemu poskusu Baracka Obame, da pridobi podporo Američanov glede TTIP-a (čezatlantski prostotrgovinski sporazum, op. a.). Vse več črncev razume, da to pomeni nadaljevanje neoliberalizma, ki je bil za črnce v ZDA tako uničujoč.

Japajade, prav o tem razmišljajo, ja.
Stric se morda iskreno, a verjetno zelo naivno trudi na situacijo projicirati svoj idealistični poskus razumevanja problema. Naivni idealizem pa žal velikokrat naredi več škode kot koristi, ker se ga kot izgovora za svoje početje hitro oprimejo ravno tisti, ki jim je za ideale sicer popolnoma vseeno. Ropar male ulične trgovinice, v kateri za preživetje 18-ur na dan gara nek npr. Kitajec, se na tako akademsko nakladanje požvižga.
janezdolzan
# 31.05.2015 ob 09:27
pustimo Afriko črncem in Evropo belcem, pa bo mir...
kip
# 31.05.2015 ob 09:24
mprivse1

# 31.05.2015 ob 09:19
Prijavi neprimerno vsebino kip kraj z največ črnim prebivalstvom v ZDA je najslabši finančno gledano, kraj z največ belim prebivalstvom pa najboljši finančno. Zanimivo.

Tudi Kosovo je bilo v Srbiji najslabše finančno gledano .Res zanimivo .
škorpijonček93
# 31.05.2015 ob 15:52
gnila, smrdljiva amerika pfujjj
Ramus
# 31.05.2015 ob 15:04
"Gre za trditev, da mora biti temnopolto človeštvo prepoznano in spoštovano, ti mladi, ki vpijejo to geslo, pa skušajo to udejanjiti z izražanjem nasprotovanja primerom državnega nasilja proti črnski skupnosti"

Zakaj pa? Saj ste bojda samo slabše prilagojene črne opice od belih opic,...
Ramus
# 31.05.2015 ob 14:40
"Ameriški delavski razred je razdeljen, vzrok za to pa je tudi ideologija bele nadvlade, zaradi katere se beli delavec raje identificira z belo dominantno skupino, namesto da bi prepoznal skupne interese, ki jih deli z afroameriškim delavcem, pravi Baraka"

Socialni darvinizem,.... zahod popolnoma, pa tudi drugi deli sveta, so dobesedno prepojeni s to gnilo ideologijo, ki si jo je izmislil človek.
Dr. Kumrovec
# 31.05.2015 ob 10:29
Ko bo socialistični režim v prihodnjih 10 letih uvozil ene 20k črncev v Slovenijo, bodo naši levičarji veseli ker se bodo lahko začeli boriti proti "rasizmu" in diskriminaciji. Kjerkoli na planetu so črnci, tam je nasilje.
zamudnik
# 31.05.2015 ob 10:17
Ja, njihovi praprapraprastarši so bili sužnji in to daje zdaj npr. mlademu clevelandskemu črncu moralno pravico delati probleme ...
Tudi predniki tamkajšnjih mladih Slovencev so prišli tja brez vsega, pa nekako ni slišati, da bi bili problematični.
zamudnik
# 31.05.2015 ob 10:07
A zdaj so se pa spomnili že pojma okupacijsko območje.

Naivni (?) aktivist si najbrž kot idealno ureditev želi stanje, ko ti je kot belcu strogo odsvetovano iti v določene mestne četrti. Tudi v Angliji, tudi v Franciji, tudi na Švedskem.

Ko se bo umaknila državna policija, se bo pač tam dokončno utrdila takšna ali drugačna "milica": ali pod nadzorom gangov ali pa islamistov (ali pa oboje). No, ta stric bo malo pojokcal, a bo hitro spet našel dežurnega belega krivca. Če ne v svojem času, pa v kaki grozni temni pozabljeni preteklosti.
mircek007
# 31.05.2015 ob 09:11
cairns.jaz pa mislim,da so črnci iz geta taksni,zaradi druzbenih razlik,ker drzava ne poskrbi za njih.pa tudi niso vsi isti.tudi črnci umrejo pod streli tolp.res ,da obstajajo organizacije,ki jim poskusajo pomagati,vendar so vecino donatorske.važno je kaj naredi oz.ne naredi drzava za problem revscine v getih.obstajajo tudi revne cetrti ,kjer ziviji belci,latino americani..,kjer so tudi tolpe..
PONOS
# 01.06.2015 ob 08:40
Zavajajo in lažejo , sistem vzdržujejo z triki in iluzijam dokler ne bo balon iluzij počil tudi zato imajo rešitev vedno najdejo novega grešnegea kozla-upam da tokrat ne bo tako.
Kazalo