Nobelovec Obama presenečen in hkrati ponižen

"Oboje sem, presrečen in globoko ponižen," je ob novici, da je letošnji Nobelov nagrajenec za mir, dejal ameriški predsednik Barack Obama.

Ob tem je v izjavi za javnost dejal, da sprejema nagrado kot poziv državam, naj se soočijo z izzivi 21. stoletja. "Ne vidim je kot priznanja lastnih dosežkov temveč bolj kot potrditev ameriškega vodstva v imenu želja ljudi vseh ljudstev." Ob tem je še izrazil dvom, da si ob vrsti znanih osebnosti, ki so prejele laskavo nagrado, to zasluži tudi sam. "Če sem odkrit, se mi ne zdi, da si zaslužim biti v družbi toliko osebnosti, ki so bile počaščene s to nagrado."

Denarno nagrado bo razdelil v dobrodelne namene
Ugledno nagrado si je prislužil s "izjemnimi prizadevanji za promocijo mednarodne diplomacije in sodelovanje med narodi ter promocijo za jedrsko razoroževanje", kot je v utemeljitvi zapisal norveški odbor za podelitev nagrade za mir. Obama je potrdil, da bo nagrado decembra letos v Oslu prejel osebno. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je nato sporočil, da bo Obama 1,4 milijona dolarjev, kolikor bo prejel ob nagradi, razdelil v dobrodelne namene.

Obama je na začetku letošnjega leta postal prvi temnopolti ameriški predsednik in od takrat je že večkrat pozval k zmanjšanju zalog jedrskega orožja po svetu. Prav zaradi prizadevanj za jedrsko razoroževanje in tudi zaradi poskusov oživitve zastalega bližnjevzhodnega mirovnega procesa med Izraelci in Palestinci je postal letošnji nobelovec za mir.

Odbor za Nobelove nagrade je v obrazložitvi zapisal, da se je Obama izkazal s svojimi "izrednimi prizadevanji za krepitev mednarodne diplomacije in sodelovanja med ljudmi". "Le redkokateremu človeku tako kot Obami uspe ujeti pozornost sveta in dati ljudem upanje za boljšo prihodnost," so zapisali v izjavi za javnost.

Voditelj za zgled
"Njegova diplomacija temelji na izhodišču, da morajo tisti, ki vodijo svet, to delati v skladu z vrednotami in odnosom, ki ga ima do njega večina prebivalstva na svetu," še piše v obrazložitvi nagrade. Na vprašanje vodji Nobelovega odbora Thorbjörnu Jaglandu, zakaj nagrada Obami zdaj, ko je v Beli hiši manj kot leto dni, je ta odgovoril, da ga želijo podpirati pri tem, kar želi doseči.

"To je jasen znak, da se želimo zavzemati za isto, kot se on," je dejal Jagland, ki je poudaril podporo ameriškega predsednika pri krepitvi mednarodnih institucij.

Lani je Nobelovo nagrado za mir prejel finski mirovni posrednik Martti Ahtisaari, Obama pa je bil letos med favoriti za to cenjeno nagrado v vrednosti 1,4 milijona dolarjev, ki jo bo prejel na slovesnosti v Oslu 10. decembra.

Obama je četrti ameriški predsednik, ki je dobil Nobelovo nagrado: pred njim so jo dobili Theodore Roosevelt leta 1906 za vlogo pri končanju vojne med Japonsko in Rusijo, Woodrow Wilson leta 1919 za svoj znamenitic program v 14. točkah in leta 2002 Jimmy Carter (takrat je bil že nekdanji predsednik) za svoja prizadevanja za iskanje mirnih rešitev mednarodnih konfliktov. Obama je sicer tretji visoki ameriški demokratski politik v zadnjih desetih letih, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir: pred njim je to uspelo že omenjenemu Carterju leta 2002 in nekdanjemu podpredsedniku Alu Goru leta 2007.

Pred podelitvijo sta se med glavnimi favoriti omenjala še zimbabvejski premier Morgan Tsvangirai in kitajski oporečnik Hu Džia. Letos je bilo kandidatov sicer rekordno število: za nagrado se jih je potegovalo kar 205.

Obamo je bil ganjen, ko so ga zbudili zgodaj zjutraj in mu povedali veselo novico, je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs in pojasnil, da so bili tudi sami presenečeni kot mnogi drugi po svetu.

Do miru še daleč
Obama sicer še ni dosegel večjega uspeha na mednarodnem prizorišču in tudi njegova prizadevanja za oživitev mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu še niso obrodila sadov, a očitno so člane Nobelovega odbora očitno prepričali že samo njegovi poskusi.

V galeriji si lahko ogledate nekaj utrinkov predsedovanja Baracka Obame.

Prijavi napako