Obama je pozval k novim strategijam pri ustavitvi širjenja jedrskega orožja. Foto: EPA
Obama je pozval k novim strategijam pri ustavitvi širjenja jedrskega orožja. Foto: EPA
Varnostni svet
Z resolucijo je VS potrdil svojo zavezanost svetu brez jedrskega orožja. Foto: Reuters
VS
VS sta nagovorila tudi ruski in britanski voditelj. Foto: Reuters
VS
Hrvaško, ki je nestalna članica VS-ja, je na zsedanju predstavljal predsednik Stipe Mesić Foto: Reuters
Izstrelek
Vseh pet stalnih članic VS-ja - ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija - ima jedrsko bombo. Foto: EPA
VS o jedrskem razoroževanju

VS se je šele petič od ustanovitve leta 1946 sestal na ravni voditeljev držav članic in prvič v zgodovini je čast vodenja zasedanja pripadla ameriškemu predsedniku. Srečanje je bilo zgodovinsko tudi zato, ker je bilo prvič popolnoma posvečeno jedrskemu oboroževanju na svetu.

Vseh 15 stalnih in nestalnih članic je podprlo ameriško resolucijo, ki države po svetu poziva, da se odpovejo jedrskemu orožju. Po glasovanju je spregovoril Obama in dejal, da bo naslednjih 12 mesecev kritičnih za svetovne napore pri nadzoru jedrskega orožja, ko se bo lahko ocenilo uspešnost sprejete resolucije.

Resolucija poziva k nadaljnjim naporom pri ustavitvi širjenja jedrskega orožja, k nadaljnjemu razoroževanju in zmanjšanju nevarnosti "jedrskega terorizma". Potrjuje tudi zavezanost VS-ja pri "iskanju varnega sveta za vse in ustvarjanje razmer za svet brez jedrskega orožja".

Nevarnost drugačna kot med hladno vojno
Obama je že dan prej v svojem prvem nastopu pred Generalno skupščino ZN-a veliko časa namenil jedrskem razoroževanju in posvaril pred možnostjo nove oborožitvene tekme. "Desetletja smo se izogibali katastrofi, tudi v senci napetosti velesil. Toda danes nevarnost širjenja jedrskega orožja narašča v svojem obsegu in kompleksnosti," je opozoril Obama.

V resoluciji je tudi poziv vsem državam, ki še niso podpisale sporazuma o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1970, naj to storijo. Podpisnice omenjenega sporazuma, ki pa nimajo jedrskega orožja, so se dolga leta pritoževale, da uradne jedrske sile ne spoštujejo svojih zavez, medtem ko drugim državam preprečujejo, da bi postale članice "jedrskega kluba".

Uradne jedrske sile

ZDA
Po izračunih v skladu s pravili Sporazuma o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve so imele ZDA januarja letos 5.200 jedrskih konic in poleg tega še 2.700 jedrskih konic v pripravljenosti (od tega 2.200 strateških in 500 nestrateških). V svojem govoru v Pragi letos aprila je predsednik Obama napovedal zavezanost ZDA dolgoročnemu cilju - nič jedrskega orožja.

RUSIJA
V ruskem arzenalu naj bi bilo po nekaterih ocenah okoli 14.000 kosov jedrskega orožja, vendar gre za nezanesljivo oceno, saj ni točnega števila taktičnega orožja. Julija leta 2008 naj bi se število kosov ruskega jedrskega orožja zmanjšalo na 4.138. V skladu z Moskovskim sporazumom iz leta 2002 morata Rusija in ZDA število operativnih jedrskih konic do leta 2012 zmanjšati na 1.700 do 2.200.

FRANCIJA
Podpisnica Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT) je Francija od leta 1992. Lani je predsednik Nicolas Sarkozy napovedal, da bodo ohranili število jedrskega orožja na podmornicah, medtem ko bodo število jedrskih konic, ki so jih izstreli iz zraka, zmanjšali za tretjino, na okoli 290. Točno pred letom dni naj bi imela Francija 300 jedrskih konic.

VELIKA BRITANIJA
Britanske zaloge jedrskega orožja so ocenjene na okoli 200 strateških in polstrateških jedrskih konic, ki so nameščene na štirih jedrskih podmornicah razreda vanguard. Število jedsrkih konic naj bi se zmanjšalo na 160, britanski premier Gordon Brown pa je ta teden napovedal, da se bodo odpovedali tudi eni jedrski podmornici in njihovo število tako zmanjšali na tri.

KITAJSKA
Kitajska naj bi imela okoli 400 kosov strateškega in taktičnega jedsrkega orožja in zmožnost, da razvije še veliko obsežnejši jedsrki arzenal. K Sporazumu o nešrirjenju jedrskega orožja je kot jedrska sila pristopila leta 1992 in se zavezala, da jedrskega orožja ne bo uporabila proti državam brez jedrskega orožja.

Države, ki so se razglasile za jedrske sile

SEVERNA KOREJA
Severni Korejci so svoj prvi jedrski poskus izvedli jeseni leta 2006 in drugega maja letos. Od Sporazuma o neširjenju jedrsekega orožja je Pjongjang odstopil januarja leta 2003 in od takrat se mednarodna skupnost trudi s šestranskimi pogajanji prepričati trmaste oblasti v tej komunistični državi, da se odpove jedrski oborožitvi. Severma Koreja je izvedla tudi več poskusov z raketami dolgega dosega.

INDIJA
Indija se je sama uradno razglasila za jedrsko silo in poznavalci ocenjujejo, da ima najmanj sto jedrskih konic. Tako Indija kot Pakistan nista podpisala NPT-ja.

PAKISTAN
Pakistan naj bi proizvedel med 580 in 800 kilogrami visoko obogatenega urana, kar zadostuje za 30 do 50 jedrskih bomb. Poročilo iz leta 2007 navaja, da imajo okoli 60 jedsrkih konic.

Neuradne jedrske sile

IZRAEL
Skoraj nihče ne dvomi, da v jedrski klub sodi tudi Izrael, ki pa o tem javno ne govori in ohranja politiko "jedrske nejasnosti". Glede na ocene proizvodnje plutonija v jedrskem reaktorju v Dimoni naj bi imela judovska država med 100 in 200 naprednih kosov jedrskega orožja. Izrael ni podpisnik NPT-ja.

IRAN
Največ nejasnosti glede jedrskega orožja je pri Islamski republiki, ki trdi, da je njen jedrski program bogatenja urana miroljubne narave in namenjen proizvodnji električne energije, a ZDA dvomijo o trditvah iranskih oblasti in menijo, da je program le krinka za razvoj jedsrkega orožja. Iran je že leta 1970 podpisal NPT.

VS o jedrskem razoroževanju