Ahmadinedžad trdi, da orožje za množično uničevanje nima prostora v iranski obrambni doktrini. Foto: EPA
Ahmadinedžad trdi, da orožje za množično uničevanje nima prostora v iranski obrambni doktrini. Foto: EPA
Varnost v Bagdadu je ob vrhu poostrena. Foto: EPA

ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija upajo, da bodo na pogovorih Iran prepričale v niz korakov, ki bi za vedno končali ugibanja, da si islamska republika prizadeva pridobiti jedrsko orožje.

Diplomati iz šestih držav in iranski mediji napovedujejo, da se bodo pogovori v močno varovani bagdadski Zeleni coni verjetno nadaljevali tudi v četrtek, kar sprva ni bilo predvideno.

Glavni iranski pogajalec Said Džalili je izrazil upanje, da bodo tokratni pogovori začetek novega obdobja v odnosih. "Čutimo, da je Zahod ugotovil, da je čas za uporabo strategije pritiska minil," je dejal Džalili. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad pa je izjavil, da sta proizvodnja in uporaba orožja za množično uničevanje prepovedani in nimata prostora v obrambni doktrini islamske republike.
Cilj: Ustavitev bogatenja do 20 odstotkov
Šesterica si želi predvsem, da bi Iran ustavil bogatenje urana do 20 odstotkov. Iran uran do 20 odstotkov plemeniti od leta 2010 z utemeljitvijo, da ga potrebuje za izdelavo medicinskih izotopov. A ta stopnja ni več zelo daleč od 90-odstotno obogatenega urana, ki zadostuje za izdelavo jedrskega orožja. To pa skrbi zahodne države.

Velesile naj bi skušale Teheran prepričati, da uran pošlje na bogatenje v tujino in uveljavi dodatni protokol k sporazumu o neširjenju jedrskega orožja (NPT), kar bi omogočilo temeljitejše preglede inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrske energije (IAEA).

Tudi če bi Iran privolil v omenjene ponudbe, pa po drugi strani verjetno ne more pričakovati odprave ostrih sankcij. Njihove posledice so vedno bolj boleče za iransko prebivalstvo, prav tako pa bi lahko postale politično nevarne za iransko vodstvo.
Bolj poglobljeni pogovori
Današnji krog pogajanj v Bagdadu sledi aprilskemu v Carigradu, ki so ga organizirali po 15 mesecih premora. Pogovore v Carigradu sta obe strani označili za pozitivne in napovedali, da bodo pogovori v Bagdadu bolj poglobljeni.

Srečanje v iraški prestolnici poteka le dan po tem, ko je generalni direktor IAEA-ja Jukija Amano sporočil, da je z iransko stranjo na pogovorih v Teheranu dosegel dogovor glede pregleda njegovih spornih jedrskih obratov.

Ta dogovor bi lahko pri predstavnikih šesterice okrepil upe, da bo Teheran privolil v opustitev bogatenja urana. A po drugi strani po mnenju nekaterih diplomatov dogovor ne predstavlja nobenega preboja, saj v nasprotju s pričakovanji še ni bil podpisan, prav tako ni jasno, kdaj naj bi bil podpisan.