Med letali, ki jih Rusija uporablja za napade v Siriji, je tudi su-30. Foto: EPA
Med letali, ki jih Rusija uporablja za napade v Siriji, je tudi su-30. Foto: EPA
false
Rusija je letalske napade v Siriji začela na začetku oktobra. Foto: Reuters
false
Rusija izvaja napade tako z letali kot s helikopterji. Foto: Reuters

Pogovor predstavnikov ameriške in ruske vojske prek videokonference je trajal uro in pol, njegove podrobnosti pa niso znane.

Iz Pentagona so sporočili, da so bili pogovori profesionalni in namenjeni izključno zagotavljanju posebnih varnostnih postopkov med operacijami v Siriji. "Med pogovori je bil dosežen napredek in ZDA so privolile v nove pogovore z Rusijo v bližnji prihodnosti," je v izjavi za javnost zapisalo ameriško obrambno ministrstvo.

Za pogovore so se ZDA in Rusija odločile zaradi bojazni, da bi se med izvajanjem zračnih napadov v Siriji zgodila nesreča ali trk letal obeh držav. Po navedbah Pentagona se je do zdaj zgodil najmanj en manever, s katerim se je moralo ameriško letalo izogniti ruskemu nad Sirijo.

Predstavniki ZDA in Rusije so se glede varnosti njihovih letal nad Sirijo že pogovarjali 1. oktobra prek videokonference, a so se Američani pritožili, da se od tedaj Moskva ni več oglasila.

Tema pogovorov naj bi bila, kolikšna mora biti razdalja med ameriškimi in ruskimi letali ter katere radijske frekvence in jezik naj uporabljajo posadke za komunikacijo.

ZDA in članice Nata so izrazile zaskrbljenost zaradi vdorov ruskih letal v turški zračni prostor.

Rusija: Naša tarča je Islamska država
Po zagotovilih Rusije njena letala napadajo položaje skrajne skupine Islamska država, ki so tarča tudi letalskih napadov koalicije pod vodstvom ZDA, ki je zračne operacije proti skrajnežem v Iraku in Siriji začela pred več kot letom dni.

Sirski aktivisti in nekatere zahodne države medtem obtožujejo Rusijo, da so resnični cilji njenih letalskih napadov druge uporniške skupine, ki ne pripadajo skrajnim islamistom, a predstavljajo večjo grožnjo režimu predsednika Bašarja Al Asada, ki je v zadnjem letu izgubil pobudo na bojišču in nadzoruje le še petino sirskega ozemlja.

Po nekaterih ugibanjih naj bi Rusija oslabila druge uporniške skupine in ponudila Islamski državi priložnost, da napreduje. V petek je bilo tako več poročil, da je Islamska država od rivalskih uporniških skupin zasedla več vasi blizu mesta Alep na severu. Moskva zanika trditve, da so njene sile napadle predvsem druge skupine, ampak vztraja, da napadajo islamske skrajneže.

Ameriški obrambni minister Ashton Carter je Rusijo obtožil, da so njene operacije v Siriji "zgrešene v temelju" in da bodo "podžgale državljansko vojno in s tem ekstremizem".

Kot je sporočilo rusko obrambno ministrstvo, so še okrepili letalske napade na Islamsko državo in jih v 24 urah do sobote izvedli kar 55. Po zatrjevanju Moskve upornikom zmanjkuje orožja, streliva in goriva, zato zapuščajo svoje položaje na bojišču in bežijo proti vzhodu ter severovzhodu Sirije.