Ameriški predsednik se je že večkrat znašel pod plazom kritik, da se ne odziva in ne ukrepa ob težavnih zunanjepolitičnih vprašanjih, ki so se in se še vedno pojavljajo pod njegovim poveljstvom. Zato verjetno odločitev za intervju z dolgoletnim novinarjem in urednikom New York Timesa Thomasom L. Friedmanom, s katerim sta govorila predvsem o zunanjepolitičnih temah. In kot je v uvodu zapisal Friedman, ima predsednik Obama jasno stališče o dogajanju v svetu, ki je posledica številnih lekcij, ki se jih je naučil v zadnjih šestih letih, in odločne odgovore za vse svoje zunanjepolitične kritike.

Pogoj za pomoč je pripravljenost na kompromis
"V Bagdadu imamo veleposlaništvo, v Erbilu imamo konzulat, svojim državljanom moramo zagotoviti varnost," je povedal Obama in tako upravičil zadnje ameriško vojaško posredovanje v Iraku. Dejal je, da so ZDA pripravljene razmisliti tudi o širši uporabi zračnih sil, da bi zaustavili skrajneže Islamske države (IS), ki počasi prevzemajo območja in mesta na severu Iraka, a je ob tem zagotovil, da ZDA ne bodo iraška zračna sila, če v državi ne bo pripravljenosti, da začnejo sodelovati in sprejmejo ukrepe, ki jih bodo zaščitili pred grožnjo IS-ja.

Svojo odločitev, da bodo pomagali beguncem na severu Iraka, ki so pobegnili pred grožnjo skrajnežev, pa je Obama pojasnil: "Ko imamo razmere, kjer se nakazuje nevarnost genocida, in nas je država pripravljena sprejeti, je široko mednarodno soglasje, da moramo zaščititi ljudi v nevarnosti. In če imamo sredstva, da jih zaščitimo, moramo to narediti," je povedal Obama. Ob tem je dodal še, da se je treba poleg tega, kako ustaviti IS, vprašati tudi, kako na državo razširiti enotnost, ki so jo vzpostavili Kurdi, ki so zdaj najbolj na udaru skrajnežev.

Poziv iraškim politikom, naj sodelujejo
Obama je prepričan, da ZDA ne morejo narediti nečesa, česar iraški politiki nočejo. "Če bi vse svoje sile vložili v to, bi lahko naša vojska v Iraku za nekaj časa vzpostavila red in mir. A če hoče družba dolgoročno funkcionirati, morajo ljudje sprejeti odločitev, kako bodo živeli skupaj, kako bodo uresničevali svoje interese in kako bodo sklepali kompromise. Pri tem jim lahko pomagamo, ne moremo pa tega narediti namesto njih," je povedal Obama.

Premierju Nuriju Al Malikiju in vsem stranem v Iraku je predsednik tako sporočil, da bodo njihovi partnerji, a da ne bodo opravljali njihovega dela. Želi, da v Iraku oblikujejo vlado narodne enotnosti, ki bo temeljila na kompromisu in sodelovanju, ter da sestavijo oborožene sile, ki se ne bodo zapletale v sektaško nasilje, ampak bodo na voljo vladi. "Ne bomo dopustili, da bi IS resnično vzpostavil kalifat od Sirije do Iraka, a to lahko dosežemo le, če imamo močnega partnerja v vladi," je povedal Obama.

Ob tem je Obama dejal, da si včasih želi, da bi bile ZDA bolj kot Kitajska, svetovna velesila, od katere nihče ne pričakuje, da bo posredovala. "Oni so zastonjkarji, in takšni so že 30 let. Pa se jim je to odlično obrestovalo," je povedal predsednik.

"Izrael mora najti način, kako sobivati z Izraelci"
Sogovornika sta govorila tudi o Izraelu in o prizadevanjih predsednikove administracije, da sprti strani, izraelsko in palestinsko, posede za skupno pogajalsko mizo. Obama je dejal, da je Izrael izjemno uspešna, bogata in močna država, z močno vojsko, zato se ne boji za njegovo preživetje. "A pravo vprašanje je, kako bo Izrael preživel. In kako vzpostaviti državo, ki bo ohranila demokratično tradicijo in ki bo sledila vrednotam tistih, ki so Izrael ustanovili? Zato mora Izrael najti način, kako v miru sobivati s Palestinci. Priznati moramo, da imajo legitimne zahteve in da je to dejansko njihovo ozemlje," je še povedal Obama.

Podpora izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju je med zadnjo ofenzivo na Gazo še zrasla. "Če Netanjahu ne bo čutil močnega mednarodnega pritiska, ne bo sklepal težkih kompromisov glede ozemlja," je povedal Obama in dodal, da je palestinski predsednik Mahmud Abas pri tem v podrejenem položaju. "Tako na izraelski kot na palestinski strani bo potrebno močno in pogumno vodstvo, ki bo lahko videlo v prihodnost in skušalo najti kompromis," je še dodal Obama in izrazil dvom, da sta Netanjahu in Abas tista, ki bosta znala izposlovati mirovni dogovor, kot so ga v preteklosti dosegli nekdanji egiptovski predsednik Anvar Sadat ter nekdanja izraelska premierja Menahem Begin in Jicak Rabin.

Obama prepričan, da lahko Putin napade Ukrajino
Ameriška administracija je bila med najglasnejšimi zagovorniki ekonomskih sankcij proti Moskvi, saj je upala, da bo predsednik Vladimir Putin tako nehal podpirati ruske separatiste na vzhodu Ukrajine. A je kljub sankcijam, ki jih je Zahod uvedel proti Rusiji, Obama opozoril, da lahko ruski predsednik Vladimir Putin vsak trenutek napade Ukrajino. "Ne bo se umaknil. In lahko napade," je povedal Obama, ob tem pa še dodal, da bi bilo v tem primeru iskanje novega konstruktivnega odnosa z Rusijo v preostanku njegovega mandata veliko težje.

"Naša največja grožnja smo mi sami"
Ob koncu sta se sogovornika dotaknila tudi razmer v sodobni Ameriki. "Na koncu lahko rečem, da smo največja grožnja Ameriki, edina sila, ki nas lahko res oslabi, mi sami. Toliko stvari se dogaja v državi, od novih energetskih virov, raziskav in inovacij pa do rasti gospodarstva. A nikoli ne bomo spoznali vsega svojega potenciala, če naši dve stranki ne bosta sprejeli enakih pogojev, kot jih zahtevamo od drugih, naj bo od sunitov, šiitov in Kurdov ali od Izraelcev in Palestincev, to pa je, da v bitki ni zmagovalcev, ampak da moramo sodelovati," je povedal Obama in dodal še, da je ameriška politika nefunkcionalna in da bi morali grozljivi razkol, ki smo mu priča na Bližnjem vzhodu, sprejeti kot opozorilo. "Družbe ne delujejo, če politične stranke zavzemajo skrajna stališča. In bolj raznolika je država, manj takih skrajnih stališč si lahko privoščimo," je še povedal.

Čeprav je za propad številnih potencialnih političnih kompromisov krivil predvsem okrepitev skrajne republikanske frakcije, gibanje čajank, pa je Obama priznal tudi, da favoriziranje določene stranke, balkanizacija medijev in nenadzorovan tok denarja v politiko še bolj kot zunanji sovražnik zmanjšujejo moč države, da se spopade z vsemi sodobnimi izzivi. "Vse prepogosto so politiki nagrajeni za svoja ekstremna stališča. In slej kot prej se ti to maščuje," je povedal.

Obama se je sicer z družino vsem težavam v svetu in doma navkljub po novem govoru o Iraku odpravil na poletne počitnice, ki bodo trajale približno dva tedna. Že tradicionalno Obamovi odhajajo na otok Martha's Vineyard v Novi Angliji ob vzhodni obali ZDA.