V Iraku ponovno vlada vojno stanje. Foto: Reuters
V Iraku ponovno vlada vojno stanje. Foto: Reuters
Barack Obama je Američane pomiril, češ da ne bo dopustil, da se bodo ZDA vpletle v novo vojno v Iraku. Foto: Reuters
Po porazu kurdske vojske je pred Islamsko državo pobegnilo več deset tisoč jazidov in kristjanov. Foto: Reuters
Američani so se vrnili v Irak
Obama odobril možne zračne napade v Iraku

Povod za Obamovo zeleno luč je približanje borcev Islamske države - oziroma Islamske države Iraka in Levante, kot se je organizacija imenovala prej - Erbilu, strateško pomembnemu kurdskemu mestu na severu Iraka, kjer je nameščeno ameriško osebje. Kot je dejal Obama, je Islamsko državo že dolgo opozarjal, naj Erbila ne ogroža.

Hkrati je sicer ameriški predsednik zatrdil, da ZDA ne namerava popeljati v novo vojno. "Ameriške sile se ne bodo vračale v Irak, zato ker ni ameriške vojaške rešitve za obsežno krizo v Iraku," je dejal.

Dve ameriški bojni letali F/A-18 sta odvrgli 225 kilogramov težki lasersko vodeni bombi na mobilno topništvo sunitskih upornikov v bližini Erbila, je sporočil tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. Po Kirbyjevih besedah so uporniki z omenjenim mobilnim topništvom obstreljevali kurdske sile pred Erbilom.

ZDA prepovedale civilne lete čez Irak

Ameriška zvezna uprava za zračni promet (FAA) je za nedoločen čas prepovedala lete ameriških civilnih letal čez Irak. FAA je v sporočilu zapisala, da je vzrok za prepoved "potencialno nevarna situacija zaradi konflikta" med skrajneži IS in iraškimi varnostnimi silami ter "njihovimi zavezniki". Prepoved se nanaša na "vse ameriške letalske družbe in komercialne prevoznike". Koliko prevoznikov naj bi prepoved prizadela, sicer ni znano. Turkish Airlines - eden ključnih tujih letalskih prevoznikov, ki letijo v Irak - pa je danes ustavila lete v glavno mesto iraške avtonomne pokrajine Kurdistan, Erbil. Lete v to mesto je odpovedal tudi letalski prevoznik iz Združenih arabskih emiratov Etihad Airways.

Podpredsednik ZDA Joe Biden je po telefonu poklical vodjo iraških Kurdov Masuda Barzanija in mu zagotovil, da bo Obama storil vse, kar bo potrebno, za zaščito Američanov v mestu. ZDA so od začetka ofenzive sunitskih upornikov v Irak poslale okrog 800 vojaških svetovalcev za pomoč iraški vladi in 40 jih je v Erbilu.

ZDA bodo metale bombe in hrano
Obama je hkrati odobril odmetavanje hrane in vode ljudem, ki so se pred nasiljem sunitskih borcev zatekli na goro Sindžar iz istoimenskega mesta. Gre za kristjane in pripadnike kurdske etnične skupine jazidov. "Nedolžne družine so pred izbiro, ali se spustijo z gore in jih pobijejo, ali pa ostanejo in počasi umrejo od lakote. Moramo preprečiti genocid in Amerika prihaja na pomoč," je dejal ameriški predsednik.

Tri ameriška letala so čez noč že dostavila prvo pomoč, 56 zavojev z vodo in 16 zavojev s hrano. Za takšno pomoč je v Varnostnem svetu ZN-a v četrtek nekaj ur pred nastopom Obame zaprosil iraški veleposlanik Ali Al Hakim.

Francija ponudila pomoč
Izredno sejo VS-ja ZN-a je v New Yorku sklicala Francija, ki je prav tako ponudila pomoč Kurdom na severu Iraka. Varnostni svet je sprejel soglasno predsedniško izjavo s pozivom svetu, naj pomaga iraški vladi pri spoprijemanju s humanitarno krizo zaradi nasilja. Islamska država je konec prejšnjega tedna v okolici mesta Sindžar porazila kurdsko vojsko in na istoimensko goro je pobegnilo več deset tisoč jazidov in kristjanov. Na gori so od nedelje brez zavetja, hrane, vode in zdravil.

Varnostni svet je v izjavi preganjanje manjšin v Iraku označil kot mogoč zločin proti človeštvu, obsodil napade Islamske države in izrazil veliko ogorčenje zaradi več tisoč notranje razseljenih ljudi v Iraku.
Zavezniki zadržani
Po Obamovi napovedi zračnih napadov so se oglasili tudi ameriški zavezniki in izrazili zadržanost do morebitne lastne vojaške akcije.

Velika Britanija, ki se je leta 2003 ZDA pridružila pri invaziji na Irak, je možnost vojaške intervencije svojih sil že izključila. Premier David Cameron je sicer dejal, da se z Obamo "popolnoma strinja", da "bi se morali postaviti za vrednote, v katere verjamemo - v pravico do svobode in dostojanstva - ne glede na versko prepričanje", a je tiskovni predstavnik vlade sporočil, da Velika Britanija "ne načrtuje vojaške intervencije".
Nemčija, ki je prav nasprotovala posredovanju izpred več kot desetih let, pa je napovedala, da bo zagotovila 2,9 milijona evrov humanitarne pomoči in obljubila dodatno pomoč, če bi to bilo potrebno.

Islamska država zavzela več krščanskih mest
Medtem nemška tiskovna agencija dpa poroča, da so sile Islamske države zavzele več krščanskih mest na severu Iraka, zaradi česar je na območja pod nadzorom Kurdov pobegnilo 100.000 ljudi. Isil je med drugim zavzel največje krščansko mesto v Iraku Karakuš in okoliške vasi. Predtem so že zavzeli večinsko krščansko mesto Talkef severno od drugega največjega mesta v Iraku Mosul.

Mosul je Islamska država zasedla že prej, kristjane v mestu pa sili v spremembo vere, jih pobija ali izganja. Po nekaj zmagah nad kurdskimi enotami so se borci Islamske države začeli približevati Erbilu, kar je bilo, kot kaže, preveč za Washington.

Američani so se vrnili v Irak
Obama odobril možne zračne napade v Iraku