Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 29 glasov Ocenite to novico!
Madagaskar
Številni otroci na Madagaskarju so podhranjeni, zaradi česar so manj odporni proti boleznim. Foto: EPA
Odprava na Madagaskar
Odpravo na Madagaskar sestavljajo Tjaša Žagar (v sredini spredaj), Aida Zečkanović (desno spredaj) in Barbara Viltužnik (levo spredaj), absolventke splošne medicine, ter Ana Ferfolja (levo zadaj) in Metka Kelbič (desno zadaj), absolventki dentalne medicine. Foto: Arhiv odprave
Madagaskar
Madagaskar je ena najrevnejših držav na svetu, kjer je zdravstvena oskrba prebivalstva zelo pomanjkljiva in skoraj polovica prebivalcev nima dostopa do zdravstvene pomoči. Foto: Reuters
Pedro Opeka
Odpravam v Matangi že leta pomaga tudi slovenski misijonar Pedro Opeka. Foto: BoBo
Madagaskar
Madagaskar se trenutno spopada z najhujšim izbruhom kuge v zadnjih 50 letih. Foto: EPA

Pet zdravnic gre v Matango, 770 kilometrov od prvega rentgena

Stroški trimesečne medicine so ocenjeni na okoli 17.000 evrov
8. november 2017 ob 06:41
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na Madagaskarju je 16-krat manj zdravnikov na prebivalca kot pri nas, nekateri ljudje pa potujejo več dni, da bi jih pregledal zdravnik. Medicinske odprave naših študentov in zdravnikov so majhen, a pomemben del pomoči. Tri zdravnice in dve zobozdravnici se sicer tja odpravljajo maja, a imajo že zdaj polne roke dela s pripravami.

Že več kot tri desetletja se študenti medicine odpravljajo v različne države, kjer pomagajo tamkajšnjim prebivalcem. Odprave, trenutno jih izvajajo v petih različnih krajih v državah v razvoju, so namenjene študentom, ki končujejo študij medicine, in mladim zdravnikom po diplomi, pogosto pa se jim pridružijo specializanti in specialisti. "Običajno se ljudje, ki gredo enkrat na odpravo, večkrat vrnejo," je pojasnila Aida Zečkanović, ena izmed petih članic ekipe. Pogoja za priključitev odpravi, ki poteka pod okriljem Sekcije za tropsko medicino, sta izpit iz tropske medicine in udeležba na t. i. tropskem vikendu, tridnevnem izobraževanju iz ekspedicijske medicine.

Študentke medicine bodo na Madagaskarju preživele tri mesece, kolikor traja tudi njihov vizum. Ob omembi Madagaskarja večina Slovencev pomisli na misijonarja Pedra Opeko, ki je tam dejaven že desetletja in pomaga tudi odpravam. "Gospod Opeka nam že več let pomaga pri nakupu zdravil, ki se jih da dobiti na Madagaskarju, in s prevozom do Matange. Običajno ga tudi obiščemo v njegovem misijonu in se udeležimo ene izmed njegovih maš. Celotna ambulanta v Matangi namreč deluje v okviru slovenskega misijona na Madagaskarju."

Včasih imajo zobozdravniki še več dela kot zdravniki
V Matangi so tri ambulante, ena izmed teh je zobozdravniška, zato imajo odprave tja štiri ali pet članov. Zaželeno je, da je vsaj en član zobozdravnik ali študent višjega letnika dentalne medicine, še bolje pa je, če sta dva, saj imajo zobozdravniki včasih celo več dela kot splošni zdravniki. Poleg zdravnikov pa so v ekipah zelo zaželeni tudi medinski tehniki, pojasnjuje Aida in dodaja, da so se dekleta, nekatera so se poznala že iz gimnazije, sicer pa s študija, za odpravo navdušila pri predmetu tropske medicine, ki je izbirni.

"Dispanzer v Matangi je izmed vseh ciljev naših odprav (Kenija, Zambija, Uganda, Madagaskar), najbolj izoliran, tu je na voljo najmanj diagnostičnih metod, povezave do bližnje bolnišnice pa so zelo slabe. Naša ambulanta skrbi za približno 3.000 ljudi iz okolice Matange, ki sicer verjetno ne bi nikoli videli zdravnika in bi trpeli zaradi težav, ki jih pri nas zlahka odpravimo. Ob tem je večina naših bolnikov otrok, polovica od teh pa jih je nedohranjenih," pojasnjuje sogovornica. "Pri nas se veliko pritožujemo čez čakalne vrste, ampak na Madagaskarju je 16-krat manj zdravnikov na prebivalca kot pri nas, kar pomeni, da tam en zdravnik na dan obravnava ogromno bolnikov. Nekateri potujejo več dni, da nas obiščejo, saj vedo, da zdravnika nimajo na voljo vedno."

Na vprašanje, kaj je z vidika njihovega dela največji izziv, je odgovor večplasten. Na prvem mestu je veliko število bolnikov, za katere je treba, čeprav večina nima smrtno nevarnih težav, z omejenimi sredstvi poskrbeti v omejenem času. Če so stanja bolnikov resnejša, jih je treba premestiti v bolnišnico, kar pa je velik logističen izziv, saj so povezave z večjimi mesti zelo slabe. Tudi zato si dekleta, ki zbirajo sredstva za opremo, prizadevajo, da bi nekaj denarja ostalo še za bolnišnično zdravljenje in prevoz, ki sta na Madagaskarju plačljiva.

770 kilometrov do najbližjega rentgena
Velik izziv je tudi delo brez doma samoumevnih opreme in preiskav. "Tam nimamo na voljo osnovnih preiskav, na primer laboratorija, pregleda krvi, rentgena itd. Ta je pomemben tudi za delo v zobozdravstveni ambulanti. Najbližji rentgen je oddaljen 770 kilometrov, kar je seveda za naše razmere v Sloveniji absurdna razdalja," pojasnjuje sogovornica. "Prav tako si zelo želimo, da bi v ambulanti na Madagaskarju dobili možnost zdravljenja s kisikom. To je pomembno predvsem zato, ker pozimi veliko otrok zboli za bronhiolitisom, ki je predvsem za dojenčke lahko brez kisika smrtno nevaren. Nekateri starši nimajo možnosti, da bi otroke peljali v bolnišnico, zato se tam ta bolezen, v nasprotju s Slovenijo, še vedno pogosto tragično konča. Če bi imeli kisik, bi tem otrokom lažje pomagali kar v Matangi, brez nepotrebnih prevozov v mesto." Veliko otrok je tudi nedohranjenih, zaradi česar so dovzetnejši za okužbe, cepiva pa slabše delujejo.

Kako lahko pomagate?
V sodelovanju s Karitas Slovenija do maja 2018 poteka akcija zbiranja SMS-donacij za odpravo na Madagaskar. SMS z vsebino AFRIKA ali AFRIKA5 pošljite na 1919.

Odprave predstavljajo velik organizacijski in finančni zalogaj. Trimesečna odprava bo zahtevala od 16.000 do 17.000 evrov. Zdravila, predvsem antibiotiki in antimalariki, so draga, prav tako je potrebna druga medicinska oprema, med nujne stroške pa spadajo še cepljenja pred odhodom, prevoz in namestitev članic odprave. Dekleta so pri zbiranju sredstev dejavna na različne načine, od stojnic do stand-up predstave in dobrodelnega koncerta, ki ju bodo organizirale decembra. "Informacije o možnostih doniranja naši odpravi najdete na naši strani na Facebooku in spletni strani. Vsaka donacija, pa čeprav majhna, je za nas izredno pomembna in vsake smo zelo vesele," še pravi Aida.

Največji izbruh kuge v zadnjih 50 letih
Madagaskar se trenutno spopada še z eno veliko zdravstveno nevarnostjo: največjim izbruhom kuge v zadnjih 50 letih. Kot poroča BBC, so od začetka avgusta imeli več kot 1.800 primerov bolezni, umrlo je več kot 120 ljudi. Vsako leto na določenem območju zaznajo okoli 400 primerov črne kuge, letos pa se je bolezen v nevarnejši obliki razširila tudi v bolj obljudene kraje, tudi v prestolnico. Bolezen se širi z ugrizi okuženih bolh, ki živijo na majhnih sesalcih, kot so miši. Če ni zdravljenja, je bolezen usodna za do dve tretjini bolnikov. Približno 10 odstotkov primerov bolezni se razvije v pljučno kugo, ki je, če ni hitro zdravljena, usodna, njena značilnost pa je tudi zelo hitro širjenje prek kapljične okužbe.

Kot poroča BBC, se razmere na Madagaskarju v zadnjih tednih umirjajo, naraščanje števila obolelih se upočasnjuje, toda Svetovna zdravstvena organizacija kljub temu svari pred morebitnim ponovnim zagonom širjenja. "Kuga je stara bolezen, toda izzivi, ki jih prinaša, so zelo sodobni in zelo drugačni od tistih pred 40 leti," je dejala direktorica oddelka za obvladovanje tveganja okužb pri Svetovni zdravstveni organizaciji Sylvie Briand. Bolezen se je hitro razširila, ko je moški s črno kugo z oddaljenih hribov potoval v prestolnico in potem naprej v obalno mesto Tamatave, oblasti pa so bolezen zaznale šele čez nekaj tednov.

O odpravi so govorili tudi v radijski oddaji, ki jih lahko prisluhnete na spodnji povezavi.

VIDEO
Slovenske zdravnice gredo na Madagaskar


Ksenja Tratnik
Prijavi napako
Komentarji
Prismuknjen
# 08.11.2017 ob 07:05
Na Madagaskar se še vedno pošilja riž, zdravnike in pomoč za šole. Mi zna kdo povedat, zakaj je tam tako kot je?
Skippy
# 08.11.2017 ob 07:26
60 let po samostojnosti so na veliko slabšem z vidika temeljne infrastrukture kot pred 100 leti.
juster
# 08.11.2017 ob 07:23
IMF jih je popolnoma sprivatiziral in zreformiral že v 80ih.

Problem je da so po osamosvojitvi od Francije leta 1960 enega predsednika odstavili, enega ubili, dvakrat imeli državni udar, ko pa jim je ratalo nardit volitve so bile pa sporne in so privedle do dolgotrajnih političnih kriz. Populacija je tudi zgodovinsko razdeljena na dva tabora kar k vsej kaši prispeva, slovenija stajl....
presenečen
# 08.11.2017 ob 07:30
Blagor tistemu, ki človeku pomaga tako, da ga nauči ribo uloviti ter ga uči za življenje s svojim zgledom..

Belci so v Afriki mnogokrat dostavljali samo pakete pomoči, kar je povzročalo predsvem duhovno bedo. Človek potrebuje dostojno delo, smisel.

Zato na Madagaskarju ni v 50ih letih ni veliko novega.
bleeeee
# 08.11.2017 ob 09:37
Bolezen se širi z ugrizi okuženih muh, ki živijo na majhnih sesalcih, kot so miši.

Kiks v prevodu? Fleas =/= flies. Kuga se širi prek bolh.
Prismuknjen
# 08.11.2017 ob 09:11
Čez 50 let bo tam isto kot zdaj. Moralni nevrotiki pa bodo našim vnukom trobili, da je vse kolonizacija kriva in multinacionalke. Seveda jim še na kraj pameti ne bo prišlo, da naučijo ljudi nekih norm in pravil za življenje. V letu 2017, nekateri še vedno zase ne znajo poskrbeti in tukaj neki ne štima - to pa z zahodom nima prav nobene veze.
acoschwanz
# 08.11.2017 ob 08:43
Slovenski študentje medicine in mladi zdravniki imajo dolgo tradicijo prostovoljnega dela na različnih afriških destinacijah in vsaka odprava vsa sredstva zbere sama. V tem smislu smo v samem svetovnem vrhu.
viljam_s
# 08.11.2017 ob 07:07
Vso srečo pogumnim mladenkam.
patriot1970
# 08.11.2017 ob 08:08
Skippy
# 08.11.2017 ob 07:26
60 let po samostojnosti so na veliko slabšem z vidika temeljne infrastrukture kot pred 100 leti.
+1
-2


Nekateri si težko priznajo,......da je bilo v Afriki v času kolonializma manj revščine, več miru in več blagostanja,......in to ne samo za bele kolonizatorje!

Svetovni MS mediji še vedno ignorirajo dogodke v Južni Afriki,.....kjer se zločini nad belo manjšino kar vrstijo!

http://www.israelnationalnews.com/News/N
ews.aspx/236786

Je bilo preveč politično medijskega kredita vloženega v Nelsona Mandelo,.......da bi se lahko sprijaznili z dejanskimi katastrofalnimi razmerami za belo manjšino v Južni Afriki. Mediji rajši pišejo o sojenju dvema belcem, ki sta se izživljala nad črnim vsiljivcem,....kot pa o pobojih belih posestnikov.

http://www.rtvslo.si/svet/juzna-afrika-moska-ki-sta-temnopoltega-fanta-zaprla-v-krsto-obsojena-na-vec-let-zapora/436363
Prismuknjen
# 08.11.2017 ob 07:27
@presenečen,

Ja, ampak to je bilo v 60ih letih.
Enakost za vse
# 08.11.2017 ob 08:55
A je to za nas pomembno? Ali nam nabijajo to za vzbujanje sočutja? Tako pa zahod prinaša demokracijo. Pa še to, število lačnih je večje tudi zaradi hrane, zdravil in zdravnikov, ki jih zahod zaradi slabe vesti pošilja. A veste kakšna je populacija Madagaskarja? 25 mio prebivalcev od tega 60% mlajših od 24 let. bremena, da bi izšolali toliko mladih ne prenese niti najbogatejša država na svetu, torej je treba namesto ozdravitve vsakega dojenčka pripeljati doktrino, da mora VSAK poskrbeti za svoje otroke in ob počasnem dvigu standarda bo Madagaskar čez tisoč let postala država, ki bi svoje potrebe lahko krila sama.
patriot1970
# 08.11.2017 ob 08:10
Pet zdravnic gre v Matango,

Vsekakor pohvalno,......v Afriki je ogromno ljudi potrebnih pomoči. Pohvale tudi Pedru Opeki za njegovo delo.
V Afriki je potrebno graditi Evropo,...ne pa iz Evrope ustvarjati tretji svet.
cairns
# 08.11.2017 ob 12:51
Pet zdravnic gre v Matango, 770 kilometrov od prvega rentgena

Otok je izredno bogat z naravnimi viri. Predvsem z minerali in dragulji. Kako to da so tako revni ?
Korupcija
Brezvladje
Zaostalost
Vraževerje
Visoka rodnost

Ker so samostojni od leta 1960 so si za svojo bedo krivi predvsem sami. Tako kot večina afriških držav.
acoschwanz
# 08.11.2017 ob 08:48
Izkušnje, ki jih tam dobijo, so neprecenljive (delo v nemogočih razmerah in pa seveda življenske izkušnje). Tam je svet tako drugačen, da si ga večina ne zna niti predstavljati.
Banban
# 08.11.2017 ob 07:59
Vse spostovanje hrabri in odgovorni mladini. Za razliko od nasih “sistemov” svoje znanje in razpolozljiv material uporabljajo pragmaticno in ucinkvito. Ce na Madagaskarju oddaljenost od rtgja merijo v km, na soncni strani alp podobno pocnemo v mesecih. Do preiskave 18dni, po preiskavi se 30 dni do izvida.

Srecno, in naj vas sistem nikoli ne ugonobi.
patriot1970
# 08.11.2017 ob 10:40
krena
# 08.11.2017 ob 09:29
Čez 50 let bo tukaj isto kot je tam. In bodo take izkušnje zlata vredne.


Zelo optimistični komentar. Situacija pri nas bo prej kot v dvajsetih in ne 50 letih enaka kot je tam,.....seveda v kolikor se migracije ne ustavijo.

V kolikor uvažaš tretji svet,...pač postaneš tretji svet:
https://twitter.com/V_of_Europe/status/9
26940247421849601

Hvala politikom za lepo bodočnost!?
Emsho
# 08.11.2017 ob 12:20
Počasi bodo tele odprave ratale neprecenljive za nabiranje iskušenj za delo v slovenskem zdravstvu, saj krizni managment, delo s premalo sredstvi in oskrba zastaranih stanj, kjer ne moreš nič več naredit, postajajo realnost prihodnosti.
patriot1970
# 08.11.2017 ob 10:47
pietetnik
# 08.11.2017 ob 09:05
Pomagajmo jim na Madagaskarju.
Če bi svet pomagal v Siriji, Etiopiji in še kje, nebi bilo potrebno bežati v Evropo.....


Svet je pomagal v Siriji, Iraqu, Afganistanu,.......pa so žal nekateri pravi humanitarci tragično končali.

http://www.independent.co.uk/news/world/
middle-east/isis-islamic-state-afghanistan-wilayat-khorasan-red-cross-aid-workers-killed-shot-gunmen-massacre-a7568791.html

http://aranews.net/2016/12/four-aid-workers-killed-isis-mortar-fire-eastern-mosul/

http://www.independent.co.uk/news/uk/dav
id-haines-the-british-aid-worker-helped-whoever-needed-it-regardless-of-race-creed-or-religion-9731788.html
krena
# 08.11.2017 ob 09:29
Čez 50 let bo tukaj isto kot je tam. In bodo take izkušnje zlata vredne.
ishgilliath
# 09.11.2017 ob 10:26
mircek007
Madagaskar je četrti največji otok na svetu, za Grenlandijo, Novo gvinejo in Borneom. Pa tudi območji s tropskim pragozdom je zelo malo, večinoma je tam savana.
felipesko
# 08.11.2017 ob 16:25
Pet zdravnic gre v Matango, 770 kilometrov od prvega rentgena

Za 770 km rabiš približno dva,tri dni.........pri nas je renrgen sicer bližje,ampak rabiš mesec do dva,da te slikajo.......
stari59
# 16.11.2017 ob 20:35
Mah, jaz teh stvari ne štekam. Emšo, najbrž...
dStroj
# 11.11.2017 ob 21:55
Če je kak boljši dokaz, da socialna pomoč na dolgi rok škoduje človeku, je to Afrika.
Nemo
# 08.11.2017 ob 12:11
@zapravico

In ti nameravaš to popraviti s komentiranjem na MMCju? Ali imaš mogoče kako boljšo strategijo, kako boš pomagal?
pero-perica
# 08.11.2017 ob 11:07
dobra,potujejo več dni ,nekje dogaja isto pa ni potrebe po potovanju
pietetnik
# 08.11.2017 ob 09:05
Pomagajmo jim na Madagaskarju.
Če bi svet pomagal v Siriji, Etiopiji in še kje, nebi bilo potrebno bežati v Evropo.

Punce so glasnice dobrote in solidarnosti.
presenečen
# 08.11.2017 ob 07:15
@Prismuknjen

Veliko gorja je na Madagaskarju povzročila politika v 60ih..
sistemc.
# 12.11.2017 ob 03:42
Jaz kot študent inženirske smeri nisem smel projektirati, inštalirati ali graditi.
A študentje medicine lahko prakticirajo in predpisujejo recepte?
melanholik
# 08.11.2017 ob 12:16
Skippy
# 08.11.2017 ob 10:07
Prijavi neprimerno vsebino
Znanje, ki ga tam dobijo, lahko tu pride še kako prav.

Mislim, da imamo v tej državi več kot dovolj strokovnjakov za tropsko medicino. Nenazadnje so zdravniki s svojimi bajnimi plačami pač pogosti popotniki.

Onkraj vsega počeznega pljuvanja pa je tako, da je v resnici delo v okolju brez možnosti dodatne diagnostike za mladega zdravnika zelo koristno in poučno. Saj danes bi vsi samo naročali preiskave, kliničnega pregleda pa noben več ne obvlada prav zelo ...
mircek007
# 08.11.2017 ob 11:15
Madagaskar je največji otok na svetu in ima 20.000.000 prebivalcev.V veliko predelih je malo prebivalcev,kjer je tropski pragozd,zato ni čudno da rabijo več dni do zdravnika ali rentgena.Verjetno so tudi cestne povezave slabše..
melanholik
# 08.11.2017 ob 09:42
frozen pingvin 2
# 08.11.2017 ob 09:12
Prijavi neprimerno vsebino
Take odprave bi slovenija brez problema lahko sofinancirala. Znanje, ki ga tam dobijo, lahko tu pride še kako prav. Zmeraj več namreč potujemo in domov prinesemo vsega boga. In nemalokrat se zgodi, da zdravniki razne mrzlice ocenijo kot prehlad, gripo, itd. Da o raznih parazitov ne govorim.

S tem, da se v diagnostiki najprej sklepa na bolj verjetne možnosti, ni čisto nič narobe.
henodarling
# 14.11.2017 ob 19:40
Zapravico

Kam "drugam" se gre to pomagat, če se gre pomagat ljudem?
A so ljudje le v Sloveniji?

"Sam prašam" !
Skippy
# 08.11.2017 ob 10:01
@Zadeti Derviš
povprečen Slovenec je čisto sam kriv, ker voli ene pa iste stranke in nasprotuje vsaki normalizaciji gospodarstva.
Skippy
# 08.11.2017 ob 10:17
@Zadeti Derviš
ko tvoj povprečen Slovenec na volilnem lističu obkroži stranko, ki dviguje 100k visoke plače in krije več 100 milijonske izgube v bolnicah, je ravno toliko kriv in vzrok tajkunizacije.

Res pa je, da ga politika vedno znova in znova nategnem z "novim" obrazom :) Glej naslednje parlamentarne volitve in se čudi.
frozen pingvin 2
# 08.11.2017 ob 09:12
Take odprave bi slovenija brez problema lahko sofinancirala. Znanje, ki ga tam dobijo, lahko tu pride še kako prav. Zmeraj več namreč potujemo in domov prinesemo vsega boga. In nemalokrat se zgodi, da zdravniki razne mrzlice ocenijo kot prehlad, gripo, itd. Da o raznih parazitov ne govorim.

Hkrati pa gre za spodbujanje solidarnosti na splošno. Vsi, ki finančno pomagajo takim odpravam običajno pomagajo tudi tu, v Sloveniji. Ostali ki pa samo pljuvajo tu po forumih pa tudi v realnosti ne namenijo nobenega prispevka ali pomoči za razne slovenske akcije, kaj šele za kako Afriko.
zapravico
# 08.11.2017 ob 08:07
Številni slovenci tudi nimajo zdravniške oskrbe,in tudi nimajo kaj za jesti,pa se rinete v druge države.Prvos edoma nardi red,potem se gre drugam pomagat.
topol
# 08.11.2017 ob 07:34
Predlagam, da bi namesto odprave neomajna odločenost, ki se ni izkazala ne za odločenost, še manj pa za neomajno (tako smo bili neomajni, da ni bilo niti ene žrtve, po imenu so pa vsaj kamikaze), ustanovili morda raje ambulanto Republike Slovenije. Osebje bi volontiralo, država pa bi prispevala za vzdrževanje, za osnovno opremo in zdravila. Tako bi država vsaj pokazala neko odločenost za pomoč nekomu v težavah, brez da bi strahopetno pobegnili.
Razumem, da gre pri takih humanitarnih misijah zgolj za gašenje požara. Vzrok je v revščini, nepravilnem upravljanju države, nedostopu na svetovne trge, itd. Ko se jim bo dvignil standard, se tudi ne bodo več tako množili. Žal pa je to problem svetovne ureditve, ki ga Slovenija ne more rešiti. Lahko pa naredi več koristnega, kot če inštruira ljudi za medsebojno pobijanje. Če bi za takšno ambulanto morda namenili 200 000 letno, bi nedvomno zelo pomagali več tisočem ljudem. Bi pa to zahtevalo resnost pri pridobivanju prostovoljcev, skrbnost pri porabi sredstev in brez nastopaških obiskov ambulante, ki bi stali deset ali več tisoč za par slikic z ubogimi črnčki, medtem ko bi osebje delalo zastonj. Nihče se ne bi smel okoriščati na račun prostovoljnega dela zagnanih zdravstvenih delavcev.
Skippy
# 08.11.2017 ob 10:07
Znanje, ki ga tam dobijo, lahko tu pride še kako prav.

Mislim, da imamo v tej državi več kot dovolj strokovnjakov za tropsko medicino. Nenazadnje so zdravniki s svojimi bajnimi plačami pač pogosti popotniki.
Kazalo