Ruski predsednik Vladimir Putin o finančni krizi molči, se je pa na izrednem zasedanju sešla ruska vlada in razpravljala o ukrepih za zagotovitev stabilnosti na valutnem trgu.

Celo najbolj optimistični Rusi, ki so doživeli finančno krizo leta 1998 v dneh, ko se je rubelj znašel v prostem padu, priznavajo, da se za državo in njene prebivalce začenjajo težki časi. Domača valuta je v primerjavi z dolarjem in evrom zaradi zahodnih sankcij, predvsem pa padanja cen nafte od začetka leta izgubila od petdeset do skoraj 70 odstotkov vrednosti. Večina Rusov je krivca za novo krizo že našla. To je Zahod.

Uvoženi izdelki so se začeli dražiti
Cene nekaterih izdelkov so poskočile tudi do 50 odstotkov. Prodajalci avtomobilov so prodajo nekaterih najbolj luksuznih znamk, dokler ne bodo določili novih cen, ustavili, prodajo pametnih telefonov in računalnikov je na spletu ustavil tudi Apple. "Kupil sem telefon. Kupili smo tudi pralni stroj za 30.000 rubljev. Zdaj stane že 38.000 rubljev," je dejal neki kupec v nakupovalnem središču.
Centralna banka je ključno obrestno mero z 10,5 odstotka zvišala na kar 17 odstotkov, a večina ljudi želi rubeljske prihranke čim prej pretopiti v dolarje in evre. Predsednik Putin, ki mu Rusi očitno še vedno zaupajo, saj so ga že petnajstič zapored izbrali za osebnost leta, krize ne komentira.