Protestniki v Avstraliji se že dalj časa borijo za zaprtje Nauruja. Foto: Reuters
Protestniki v Avstraliji se že dalj časa borijo za zaprtje Nauruja. Foto: Reuters
Zaradi ostre azilne zakonodaje je v Avstralijo prispelo manj prebežnikov. Foto: EPA
Obupne razmere v begunskih centrih na Nauruju. Foto: Amnesty International
Ena od poškodb. Foto: Amnesty International

V zadnjih dveh letih je bilo nasilju v zaporu oziroma zdaj azilnem centru, ki ga v tej mali otoški državi v Tihem oceanu upravlja Avstralija, podvrženih najmanj 2.000 ljudi, razkrivajo več kot 8.000 strani dolgi Naurujski dokumenti (The Nauru files), ki jih je objavila avstralska izpostava britanskega časopisa Guardian. Do zlorab naj bi prihajalo tudi na otoku Manus.

Prihajalo naj bi do zlorab otrok, zaznali naj bi tudi primere duševnih stisk in s tem povezanih poskusov samopoškodovanja, je navedeno v dokumentih. V več kot polovici primerov so bile žrtve zlorab otroci, pa čeprav predstavljajo le 18 odstotkov vseh, ki so bili v Nauruju med majem 2013 in oktobrom 2015.

Ljudje na robu
Med primeri, ki jih navajajo poročila, je na primer prijava nekega dečka, ki naj bi mu pazniki grozili s smrtjo, pa tudi prijava mlade prosilke za azil, ki da so ji pazniki dovolili daljše tuširanje le v zameno za spolne usluge.

Dlje časa trajajoče pridržanje naj bi bil eden od razlogov za domnevne primere samopoškodovanj. Tako naj bi se neka ženska skušala obesiti, neka deklica naj bi si skupaj zašila ustnice, druga deklica pa naj bi v svoj dnevnik večkrat zapisala, da želi umreti.

"Preiskovala sem grozljive zlorabe človekovih pravic v državah, kot so Afganistan, Sirija, Zimbabve in Kitajska, a to je za begunke in begunce eden najhujših položajev. Ljudje, ki sem jih srečala, so name naredili velik vtis. Ves čas sem razmišljala, kako zelo bi lahko prispevali v vsaki skupnosti. Srečala sem inženirje, bolniške sestre, učiteljice in učitelje, študentske voditelje … Spoznala sem močne in odločne ženske z občudovanja vrednim pogumom in vzdržljivostjo. Ušli so nočnim moram v svojih domačih državah, naleteli pa še na več trpljenja v avstralskem centru na otoku Nauru," je izjavo Anne Neistat (Amnesty International), ki je skrivaj izpeljala raziskavo na otoku Nauru, povzel slovenski Amnesty International. Neistatova je raziskavo izpeljala skupaj z Michaelom Bochenekom iz Human Rights Watch.

Mlačen odziv avstralske vlade
V avstralski vladi so ob tem poudarili, da gre za zdaj zgolj za obtožbe in ne preverjena dejstva. Avstralski premier Malcolm Turnbull je zatrdil, da bodo objavljeno gradivo analizirali, "da bi ugotovili, ali katera od pritožb migrantov ni bila ustrezno obravnavana".

A tudi nevladni organizaciji Amnesty International ter Human Rights Watch sta pretekli teden opozorili, da prosilci za azil na otoku Nauru doživljajo resne zlorabe in zanemarjanje ter da z njimi delajo nečloveško.

"Avstralska vlada se zelo trudi, da bi pred svetom skrila namerne zlorabe, povzročene beguncem in iskalcem azila na otoku Nauru. Zdravnicam in zdravnikom grozi zapor, če spregovorijo o čemerkoli, kar vidijo med delom na Nauruju. Na otoku je Facebook prepovedan, novinarkam in novinarjem ter tistim, ki bi izvajali nadzor spoštovanja človekovih pravic, pa vedno znova odrekajo dostop," je zapisal Amnesty International.

Strožja azilna politika
Avstralija od leta 2013 izvaja azilno politiko, v okviru katere vojaške ladje prestrežejo plovila z migranti in jih napotijo v drugo smer, še preden dosežejo celino. Pošljejo jih bodisi nazaj na njihovo izhodiščno točko, ki je po navadi Indonezija, bodisi v centre za priseljence na tihomorskih otokih Papua Nova Gvineja in Nauru. Prosilci za azil se ne smejo naseliti v Avstraliji, niti če se izkaže, da gre za resnične begunce.

Številne nevladne organizacije, nazadnje Unicef Australia, so že večkrat pozvale k drugačni nastanitvi beguncev. Ob tem so opozorili, da otroci na otoku Nauru niso na varnem. K premestitvi beguncev iz Nauruja in Manusa je pozvala tudi Amnesty International.