Na pobudo o zaprtju farm tigrov na konvenciji Mednarodne trgovine z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) v Ženevi se je Kitajska odzvala ostro. Zbrane delegate je celo izzvala, da jim dokažejo, ''da farme tigrov spodbujajo divji lov na tigre''.
Kitajska je trgovanje s tigrovim krznom, mesom in kostmi, ki so še posebej priljubljeni v kitajski tradicionalni trgovini, prepovedala leta 1993. Kljub temu pa se je do danes v državi povečalo število farm tigrov, kjer jih redijo v komercialne namene.
Farme tigrov le povod za uzakonitev prodaje njihovih delov?
Kot piše The Guardian, je na Kitajskem okoli 20 komercialnih farm, na katerih živi najmanj 5.000 tigrov – torej več kot v naravi. Farme tigrov so večinoma v lasti vplivnih poslovnežev, njihov namen pa je privabiti turiste.
Kot opozarja Sabri Zain iz organizacije za zaščito divjih živali Traffic, obstaja strah, da bi lahko umaknili prepoved prodaje, saj imajo vplivni poslovneži dobre povezave s politiki, pri katerih že potekajo lobiranja v tej smeri.

Farme tigrov so razširjene tudi na Tajskem, v Vietnamu in v Laosu.
Indija le naredila korak naprej k ohranitvi vrste
Rahlo drugačna zgodba pa je v Indiji, kjer je država le naredila korak naprej k ohranitvi bengalskega tigra – v naravi naj bi jih živelo le še 1.700. V zadnjih petih letih so namreč določili posebna varovana območja, kjer živi tiger. Prav tako so iz določenih vasi izselili tamkajšnje prebivalce in tigrom omogočili večje območje za gibanje in življenje.

Preseljeni vaščani so za to dobili plačilo in nove domove, med drugim pa dobijo odškodnino, če jim tigri napadejo drobnico ali krave. Indijsko vrhovno sodišče je v torek med drugim izdalo tudi začasno prepoved gibanja turistov na zaščitenih območjih tigra.
Tigrovo vino - statusni simbol
Kljub temu pa še vedno ostajajo največja nevarnost tigrom v Indiji divji lovci. Po podatkih organizacije Traffic od leta 2009 vsako leto odkrijejo okoli 200 delov tigrovega telesa, ki so namenjeni za prodajo na črnem trgu na Kitajsko, v Tajvan ter Severno in Južno Korejo.
Posebej priljubljene so tigrove kosti, iz katerih pridelujejo tigrovo vino. Tega pripravijo tako, da v riževem vinu tudi več let namakajo tigrove kosti ali pa kar celotno truplo živali. V kitajski družbi je tigrovo vino statusni simbol, uporabljajo pa ga za zdravljenje revmatskih obolenj. Morda je zgovorna njegova cena, saj ena steklenička lahko stane tudi do 120 dolarjev.

1,3 milijarde Kitajcev proti 3.000 tigrom
Sabri Zain iz organizacije Traffic medtem dodaja, da ozaveščanje javnosti ne učinkuje več. ''Na oglasne panoje lahko obesimo fotografijo razmesarjenega tigra, a to ne bo preprečilo ljudem, da ne bi več kupovali tigrovega vina.'' V Trafficu so se zato kampanje proti uporabi tigrovega vina lotili drugače. Začeli so lobirati pri vplivnih možeh in upajo, da jim jih bo uspelo prepričati, da prenehajo uporabljati tigrovo vino - upajo tudi, da bi se nato po njih zgledovali še drugi.

''Kitajska ima 1,3 milijarde prebivalcev, to število pa se še veča. Tudi če si bo le majhen odstotek med njimi zaželel proizvod iz tigra, bo to povod za divje lovce, ki bodo hoteli ugoditi njihovi željam, hkrati pa bo imelo velik vpliv na 3.000 še živečih tigrov,'' je opozoril Sagbri.