Amadou Touré je Maliju vladal od leta 2002. Oblast je prevzel z državnim udarom. Foto: EPA
Amadou Touré je Maliju vladal od leta 2002. Oblast je prevzel z državnim udarom. Foto: EPA

Predsedniški položaj je začasno prevzel predsednik parlamenta Dioncounda Traore, ki mora zdaj v 40 dneh pripraviti volitve. Hkrati se bo moral Traore, ki se je že vrnil iz Burkine Faso, kjer je bil med vojaškim udarom, ukvarjati tudi z uporom na severu države.
Vojaška hunta je v skladu z dogovorom z Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav (Ecowas) pristala, da bo dovolila ponovno vzpostavitev demokracije, ko bo Toure uradno odstopil. Dogovor predvideva tudi pomilostitev udeležencev državnega udara in takojšnjo odpravo sankcij Ecowasa.
"Ne" neodvisnosti
Udar pod vodstvom Amadouja Sanogoja se je zgodil potem, ko je vojska vlado dalj časa obtoževala, da ne stori dovolj, da bi zatrla vstajo na severu. V zadnjih tednih so ključna severna mesta padla v roke tuareškim separatističnim upornikom.
Tuaregi so ob tem pozvali, da se njihovo na novo poimenovano območje Azawad prizna kot neodvisno, kar pa ni zavrnila samo mednarodna skupnost, temveč tudi njihovi nekdanji zavezniki, islamistična milica.

Vojska se je za strmoglavljenje Toureja odločila, ker bo njenem mnenju ni bil sposoben zatreti upora na severu države. Državni udar je Mali pahnil v najhujšo krizo v zgodovini države. Človekoljubne organizacije svarijo pred hudo humanitarno krizo v državi, Ecowas pa pripravlja 3.000 vojakov, ki bi jih lahko poslali v Mali, da bi ustavili prodor upornikov.