Premier Karase zavrača pozive po odstopu. "Sem demokratično izvoljeni premier Fidžija. Če me hočejo odstraniti, bodo to morali narediti s silo," je povedal Karase. Premier je prepričan, da ga bodo kmalu odpeljali v zapor.

Vojska je takoj obkolila hišo premierja Laisenia, zasedla ključne objekte v prestolnici Suvi in na ceste postavila zapore.

Predsednik razpustil parlament
Predsednik etnično razdeljene države Ratu Josefa Iloilo je takoj razpustil parlament in tako omogočil vojski, da je prevzela oblast, vendar je dejal, da vojaške akcije ne podpira niti je ne obsoja. Povedal pa je, da je vojaška akcija "v nasprotju z ustavo, vladavino prava in demokratičnimi ideali". Predsednik je pozval vojsko, naj reši politično krizo v državi v okviru veljavnih zakonov, prebivalce države pa, naj molijo za svojo državo.

To je že četrti državni udar na Fidžiju po letu 1987, poveljnik Bainimarama pa je že večkrat grozil, da bo zrušil vlado Karaseja, saj naj bi bila ta pokvarjena in preveč prizanesljiva do tistih, ki so izvedli državni udar leta 2000. Karaseju so na volitvah maja letos volivci podelili že drugi šestletni mandat.

Avstralija in Nova Zelandija napovedujeta ukrepe
Sosedi Nova Zelandija in Avstralija sta proti vojaškim oblastem na Fidžiju že napovedali sankcije. Premierka Nove Zelandije Helen Clark je dejala, da je državni udar na Fidžiju posledica vojaškega izsiljevanja, ustrahovanja in groženj, prepričana pa je, da je predsednik z razpustitvijo parlamenta prekoračil svoja ustavna pooblastila. "Bojim se, da bo to imelo strahotne posledice za prebivalce Fidžija, če se vojska in predsednik ne bosta kmalu odmaknila od prepada, kamor drvi država," je še povedala Clarkova.

Avstralija je na Fidži že poslala tri vojaške ladje, če bo treba evakuirati Avstralce, ki tam počitnikujejo, obisk države pa je svojim državljanom poleg Avstralije in Nove Zelandije odsvetovala tudi Velika Britanija.

Štirje državni udari v 20 letih
Fidži sestavlja 320 otokov v jugozahodnem Tihem oceanu, država pa se je izpod stoletje trajajoče britanske vladavine osvobodila šele leta 1970. Demokratično vladavino sta prekinila dva državna udara leta 1987. Oba udara in ustava iz leta 1990 so na oblasti utrdili prvotno melanezijsko prebivalstvo, zaradi česar so Indijce (potomci delavcev, ki so jih na otočju naselili Britanci) množično zapustili otočje.

Leta 1999 so potekale prve demokratične volitve, ki so ustoličile indijanskega Melanezijca, a je nov udar leta 2000 znova zaostril politični položaj. Od leta 2001 je novo demokratično izvoljeno vlado vodil premier Laisenia Karase.