Tarča njihovega prisluškovanja naj bi bila že od leta 2009 Turčija, prestregli pa naj bi tudi vsaj en pogovor ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja in njegove predhodnice Hillary Clinton.
Kot je razkril časopis Spiegel so bile tudi nemške obveščevalne službe BND v zadnjih letih aktivne in uspešne. Tarča njenega prisluškovanja naj bi bila tudi zaveznica v Natu Turčija, kjer so obveščevalci svoje delo začeli leta 2009, zbiranje informacij je naročila vlada, ki svoje cilje na novo določi vsaka štiri leta, zadnjega poročila pa tudi zaradi NSA prisluškovalne afere še ni.
BND naj bi posnel tudi najmanj en telefonski pogovor Kerryja v letu 2013 in enega Clintonove, ko je leta 2012 klicala nekdanjega generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana. Pogovore naj bi ujeli po naključju v okviru druge operacije na Bližnjem vzhodu, kot zatrjujejo viri Spiegla pa naj ne bi šlo za sistematično vohunjenje kot v ameriškem primeru.
Odnose med Nemčijo in ZDA je sicer močno skrhala prisluškovalna afera NSA, ko so Američani med drugim prisluškovali tudi prenosnemu telefonu kanclerke, zdaj pa naj bi zaradi prisluškovanja BND-ja ameriški državni sekretar Kerry že poklical nemškega kolega Franka-Walterja Steinmaierja, razjasnitev zahteva tudi nemška opozicija, kjer govorijo o tem, da je BND postal država v državi, nadzor pa je očitno zelo pomanjkljiv. Pričakujejo tudi pojasnila kanclerke Angele Merkel, ki je ob ameriškem prisluškovanju dejala, da vohunjenje med prijatelji ni sprejemljivo.

Boštjan Anžin, Berlin