Tik pred 50. obletnico nastanka Ete sta namreč odjeknili dve bombi, ki sta zahtevali dve življenji, več kot 50 ljudi je ranjenih. Odgovornosti za napada na severu Španije in na Majorki sicer ni prevzel nihče, toda oblasti sumijo, da se za njima skriva omenjena organizacija.

Eto, ki se danes zavzema predvsem za neodvisno Baskijo, so pred natanko petdesetimi leti ustanovili študenti, ki so se sprva bojevali proti Francovemu režimu. Njena kratica Eta označuje ime Euskadi Ta Askatasuna, kar po baskovsko pomeni "Baskovska domovina in svoboda".

Izvore organizacije gre sicer iskati še nekaj let nazaj, natančneje v letu 1952, ko je skupina študentov na univerzi v Bilbau oblikovala skupino Ekin, kar pomeni "Zmigaj se", ki je tesno sodelovala z Baskovsko nacionalistično stranko, od katere pa se je potem ločila zaradi, po mnenju Ekinovih članov, premedlega nasprotovanja proti Francu. 31. julija 1959 se je potem Ekin preimenoval v Eto. Kot rečeno, so njeni člani sprva delovali predvsem proti politiki generala Franca, od padca diktature pa je v ospredju boj za ustanovitev neodvisne socialistične baskovske države na območju severne Španije in južne Francije.

Moto organizacije je "Vztrajajte pri obeh", nanaša pa se na dve figuri v simbolu organizacije: kača predstavlja politiko, ovita pa je okoli sekire, ki predstavlja oborožen boj. V petih desetletjih delovanja so Etini pripadniki v različnih napadih ubili več kot 800 ljudi, več deset ljudi pa so tudi ugrabili. Zaradi nasilnega delovanja so Eto številne države, med njimi Španija in Francija, ZDA, pa tudi Evropska unija kot celota, razglasile za teroristično organizacijo.

Organizacija je imela v preteklih desetletjih strogo hierarhično strukturo: na vrhu je bil vodja, ki je imel pod seboj tri sekcije: logistično, vojaško in politično, v zadnjih letih pa so španske oblasti z več odmevnimi aretacijami močno pristrigle peruti organizaciji. Po zadnjih podatkih naj bi se naštete tri sekcije ravno zaradi aretacij razdelile na 11 sekcij, s čimer so želeli člani preprečiti infiltracijo vladnih vohunov. Načeloma Etine oborožene operacije člani izvajajo v skupinah od treh do petih ljudi, pri čemer so skupine geografsko razdeljene.

Več vrst članov
Eta razlikuje med več vrstami članov: najprej so tu polnopravni člani (imenovani librados), za katere policija ve, da so člani organizacije, potem so tu "legales", to so člani, ki nimajo policijske kartoteke in živijo na videz običajno življenje, tretjo skupino pa predstavljajo "apayos" (podporniki), to so člani, ki le občasno pomagajo organizaciji, bodisi logistično bodisi na kakšen drug način. Okoli 700 članov organizacije je za zapahi, predvsem v španskih in francoskih zaporih, še več pa jih predstavlja skupino nekdanjih zapornikov (quemados), ki jih policija tudi po izpustu nadzoruje.

Baskovske interese v političnem smislu predstavlja stranka Batasuna, ki jo je špansko vrhovno sodišče leta 2003 po temeljiti preiskavi, v kateri je ugotovilo, da obstajajo dokazi za povezanost med njo in Eto, prepovedalo. Batasuna velja za politično krilo Ete in ne obsoja Etine uporabe nasilja pri uresničevanju svojih ciljev, zanika pa povezanost z Eto. V baskovski skupnosti Batasuna predstavlja med 8 do 15 odstotkov volivcev.

Najprej proti Francu, potem za svojo državo
Kot že rečeno, so se pripadniki Ete sprva bojevali proti nameram diktatorja Franca, da zaduši baskovski nacionalizem. Franco je prepovedal vsako javno prikazovanje baskovske kulture, med njimi tudi prepoved učenja in poučevanja baskovskega jezika ter celo prepoved krščevanja otrok z baskovskimi imeni. Zaradi vsega naštetega je razumljivo, da je imela Eta v Francovem času veliko podporo med Baski, po letu 1975, ko je Španija prevzela demokracijo, pa je podpora strmo padla.

Razkol znotraj organizacije
Po padcu Francovega režima se je organizacija razdelila na dve organizaciji: politično-vojaško Eto(pm) in vojaško Eto(m). Obe sta zavrnili ponudbe za spravo in nadaljevali oboroženi boj: obdobje med letoam 1978 in 1980 je bilo najbolj krvavo v zgodovini organizacije, saj je skupno v njunih napadih umrlo 235 ljudi. Pozneje je znotraj ločenih organizacij prišlo do različnih razprtij, sčasoma pa se je obdržala le Eta(m), ki si je potem znova nadela izvirno ime Euskadi Ta Askatasuna.

Baski za mirno rešitev
Raziskava leta 2006, ki jo je izvedla baskovska avtonomna vlada, je pokazala, da 88 odstotkov vprašanih meni, da morajo vse politične stranke delovati pred dialoga, 78 odstotkov pa jih meni, da je mogoče najti mirno rešitev za vprašanje baskovske neodvisnosti.