Zaradi vloge pri usmrtitvah in mučenju temnopoltih v 80. letih in v začetku 90. let prejšnjega stoletja si je De Kock pridobil vzdevek "čisto zlo". Leta 1996 so ga zaradi njegovih zločinov obsodili na dva dosmrtna zapora in še 212 let zaporne kazni.

Po besedah južnoafriškega pravosodnega ministra Michaela Masuthe ga bodo izpustili v "interesu gradnje države in sprave". Prav tako se je pokesal za svoja dejanja in pomagal oblastem pri odkrivanju posmrtnih ostankov žrtev, je pojasnil Masutha.

De Kock je poveljeval paravojaški enoti Vlakplaas, ki je dobila ime po kmetiji zahodno od Pretorie, kjer je imela svoj sedež in kjer so tudi usmrtili politične nasprotnike vlade apartheida. Pred komisijo za resnico in spravo, ki so jo v Južnoafriški republiki ustanovili po prvih demokratičnih volitvah leta 1994, je De Kock priznal več kot sto umorov, mučenje in prevare ter prevzel polno odgovornost za dejanja svoje enote.

Prosil za odpuščanje
Med nastopom pred komisijo je podrobno opisal umore številnih pripadnikov Afriškega nacionalnega kongresa (ANC), ne samo v Južni Afriki, ampak tudi v drugih afriških državah, kot so Lesoto, Svaziland, Zimbabve in Angola. Med bivanjem v zaporu je stopil v stik s svojci nekaterih svojih žrtev in jih prosil odpuščanja.

"Vaše odpuščanje bi mi pomenilo veliko, a nikakor ne bo odpravilo bolečine, ki sem jo povzročil," je zapisal v pismu materi pravnika pri ANC-ju Bhekija Mlangenija, ki je bil ubit v bombnem napadu leta 1991.

Odločitev o pogojnem izpustu je bila že nekajkrat preložena v zadnjem letu in je za mnoge še vedno sporna, saj tudi več kot dve desetletji po koncu brutalnega režima apartheida, ki je trajal od leta 1948 do leta 1994, niso še zaceljene vse rane. Pravosodni minister je povedal, da bo datum izpustitve 66-letnega De Kocka ostal skrivnost.