Med senzacionalnim sodnim procesom leta 1970 si je Manson v čelo zarezal svastiko. Foto: EPA
Med senzacionalnim sodnim procesom leta 1970 si je Manson v čelo zarezal svastiko. Foto: EPA
Charels Manson
Manson bo za pogojno kazen lahko znova zaprosil čez 15 let. Foto: EPA

Kalifornijski odbor za pogojne kazni je presodil, da 77-letni Manson, ki pred odbor ni stopil, ni pokazal nobenih prizadevanj za rehabilitacijo, ter že dvanajstič in verjetno tudi zadnjič zavrnil, da bi Mansona, ki je v zaporu že več kot 40 let, pogojno izpustili na prostost. Namestnik okrožnega tožilca Patrick Sequeira je ob tem izrazil mnenje, da je starajočemu se Mansonu vseeno, saj bi bil po toliko letih za zapahi na prostosti izgubljen.

Pogojno kazen so Mansonu predtem zavrnili že enajstkrat, nazadnje leta 2007, ko je odbor odločil, da "še naprej predstavlja veliko nevarnost drugim in bi še vedno lahko škodil vsakomur, ki bi prišel v stik z njim".

Krvoločni morilski pohodi
Manson se zaslišanj pred odborom ni udeležil že od leta 1997. Tokratno zaslišanje je bilo verjetno zadnje, saj ima po zakonodaji pravico, da lahko prošnjo za pogojno kazen znova vloži po 15 letih, ko bi bil star 92 let.

Manson, psihopat z izjemno močjo prepričevanja, je v 60. letih prejšnjega stoletja vodil mlade privržence, ki so z njim morili in postali znani kot Mansonova družina. Ukazal jim je, naj v prizadevanjih za sprožitev apokaliptične rasne vojne morijo v bogatih soseskah belcev. Čeprav je njegova "družina" odgovorna za najmanj devet umorov, pa je skupina postala razvpita zaradi sedmih umorov, ki so jih izvedli med smrtonosnim pohodom v bogati četrti Los Angelesa 9. in 10. avgusta leta 1969.

Smrtna kazen spremenjena v dosmrtni zapor
Med žrtvami je bila 26-letna igralka Sharon Tate, žena režiserja Romana Polanskega, ki je bila v času umora osem in pol mesecev noseča. Morilci so jo zabodli do smrti, medtem ko jih je rotila za življenje svojega še nerojenega otroka. Poleg nje so na njenem domu zaradi številnih vbodnih in strelskih ran umrli še štirje ljudje.

Umore so izvedli štirje Mansonovi učenci - Charles Watson, Susan Atkins, Patricia Krenkwinkel in Linda Kasabian. Naslednjo noč so nato Manson in šest njegovih pajdašev napadli še dom poslovneža Lena LaBiance ter ubili njega in njegovo ženo. Z njuno krvjo so na stene in vrata hladilnika napisali "Dvignite se", "Smrt prašičem" in "Healter Skelter", kar je napačen zapis naslova pesmi skupine The Beatles Helter Skelter.

V zaporu ima veliko obiskovalcev
Manson in tri njegove pajdašice so bili zaradi sedmih umorov obsojeni na smrt, po začasni odpravi smrtne kazni v Kaliforniji pa jim je sodišče leta 1972 obsodbo spremenilo v dosmrtni zapor. Susan Atkins je v zaporu umrla leta 2010 za posledicami raka, drugi pa so še vedno za zapahi.

Manson v državnem zaporu Corcoran 300 kilometrov od Los Angelesa ne živi v osami. Zanj v javnosti še vedno vlada veliko zanimanje, pridobil je nekakšen status urbane legende in ima pogosto obiskovalce, tudi študente, ki pišejo naloge o njem. Prejema tudi veliko pošte, v zapor pa naj bi pretihotapil prenosna telefona in se pogovarjal z ljudmi iz več zveznih držav. Oktobra lani so poročali, da so v njegovi celici našli doma narejeno orožje.