Matteo Renzi je celo zagrozil z odstopom, če njegov predlog o zmanjšanju moči senata, ki bi imel le še posvetovalno funkcijo in ne bi bil več voljen, ne bo sprejet tudi v parlamentu. Italijanska vlada je namreč že v ponedeljek sprejela osnutek zakona o radikalni reformi zgornjega doma italijanskega parlamenta, torej senata.

Konec popolne dvodomnosti italijanskega parlamenta
Zgornji dom bi postal tako bolj podoben nemškemu bundesratu. To pomeni, da senat med drugim ne bo več glasoval o nezaupnici vladi in ne bo potrjeval proračuna. Senatorji ne bi bili več neposredno voljeni.

Ministrica za reforme Maria Elena Boschi je pojasnila, da bi se po novem senat imenoval skupščina avtonomij in bi štel 148 članov. Med njimi bi bilo 127 županov velikih mest in predsednikov regij ter 21 "častnih državljanov", ki jih bi za sedemletni mandat imenoval predsednik za njihove zasluge na socialnem, kulturnem ali znanstvenem področju. Italijanski parlament ima 945 poslancev in senatorjev (teh je 315) v primerjavi z ameriškim kongresom, ki ima 535 članov.

"Na to reformo sem vezal svoje ime: če ne bo uspela, si lahko le mislim, kakšne bodo posledice," je dejal Renzi, ki je že tretji italijanski premier v treh letih.

Renzi želi močno koalicijo
Sprememba statusa senata je vezana na reformo volilnega zakona, ki bi bil usmerjen v oblikovanje trde koalicije v spodnjem domu parlamenta. Renzi je senat pozval, naj reformo sprejme že v prvem branju 25. maja. "Prepričan sem, da bodo senatorji prepoznali to izredno priložnost za reformo političnih institucij," je dejal. "Tu nisem zato, da zasedam stolček, temveč da bi prenovil Italijo."

Če bo osnutek zakona potrdil tudi parlament, bodo spremembe zapisali v ustavo, kar bi lahko trajalo dobro leto.