Renziju, ki je Letto s premierskega stolčka praktično izrinil, potem ko je PD v četrtek z veliko večino potrdil njegov predlog za preoblikovanje vlade, bi lahko Napolitano že v nedeljo zaupal mandat za sestavo nove vlade. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Renziju, ki je Letto s premierskega stolčka praktično izrinil, potem ko je PD v četrtek z veliko večino potrdil njegov predlog za preoblikovanje vlade, bi lahko Napolitano že v nedeljo zaupal mandat za sestavo nove vlade. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Matteo Renzi
Matteo Renzi, 39-letni župan Firenc, svojih ambicij ne skriva. Igra na karto novega obraza v politiki in si želi postati premier, ki bi Italijo popeljal na pot okrevanja. Bi mu res lahko uspelo? Foto: EPA
Enrico Letta
Letta je premierski položaj zasedel aprila lani, danes pa bo predsedniku Napolitanu podal svoj odstop. Foto: MMC RTV SLO
Matteo Renzi
Na čelo leve Demokratske stranke se je Renzi povzpel decembra lani in obljubil, da bo zavzel bolj sredinsko držo. Foto: EPA
Matteo Renzi
Nekateri nasprotniki Renziju očitajo, da preveč stavi na svoj mladostni videz in svež veter v italijanski politiki ter tako prikriva pomanjkanje izkušenj. Foto: EPA
Bo župan Firenz brez volitev postal predsednik vlade?

Letta, ki je ob 11.30 še zadnjič vodil sejo vlade, je svojo nepreklicno odstopno izjavo nato predal predsedniku Giorgiu Napolitanu. Ker ta ni naklonjen predčasnim volitvam, je pričakovati, da bo vodenje vlade, že tretje v manj kot letu dni, zaupal predsedniku Demokratske stranke (PD) Matteu Renziju. Če bo res tako, bi se lahko nova vlada, po formalnih posvetovanjih s političnimi strankami, oblikovala do konca prihodnjega tedna.

Napolitano začel posvetovanja o nasledniku Lette
Da bi se Italija izognila novi politični krizi, se je Napolitano v predsedniški palači že posvetoval s predsednikoma obeh domov parlamenta Lauro Boldrini in Pietra Grassa ter vodstvom levičarske stranke Sel. Pogovore bo nadaljeval v soboto, ko se bo sešel s predstavniki najmočnejših strank v parlamentu - levosredinsko Demokratsko stranko (PD) pod vodstvom Mattea Renzija in desnosredinsko Naprej Italija nekdanjega premierja Silvia Berlusconija.

Ker bo skoraj gotovo italijansko vlado vodil Renzi, želi Napolitano ugotoviti, ali obstajajo pogoji za novo levosredinsko vlado. Renziju, ki je Letto s premierskega stolčka praktično izrinil, potem ko je PD v četrtek z veliko večino potrdil njegov predlog za preoblikovanje vlade, bi lahko Napolitano že v nedeljo zaupal mandat za sestavo nove vlade.

Italijanski premier je svoj odstop oznanil v četrtek, le nekaj minut po tem, ko je vodstvo Demokratske stranke podprlo Renzijev predlog o preoblikovanju vlade. Renzi je stranko pozval, naj podpre nov, "radikalni program" in vlado, ki bi zdržala do leta 2018, ko so predvidene redne volitve. Za njegov predlog je glasovalo 136 članov stranke, 16 pa se jih je izreklo proti. "Preprosta in pogumna država," je po seji na družbenem omrežju Twitter zapisal Renzi.

Renzi obljublja nov program in radikalne spremembe
Renzi, ki so ga mediji poimenovali kot Tonyja Blaira italijanske politike, je osem let starejšega Letto obtožil, da kot premier ni naredil dovolj, da bi Italijo popeljal iz krize, očital pa mu je tudi odlašanje z nujno potrebnimi reformami. Brezposelnost, ki trenutno presega 12 odstotkov, je najvišja v zadnjih 40 letih, gospodarstvo pa se je v zadnjih sedmih letih skrčilo za kar devet odstotkov. "Ponuditi moramo pot iz močvirja z radikalnim programom in temeljito spremembo," je ob predstavitvi svojega programa dejal vodja stranke in dodal, da se je PD znašel na razpotju. Dejal je, da je novo obdobje treba začeti z novim vodstvom in tako nakazal, da bi bil pripravljen prevzeti položaj premierja.

39-letni Matteo Renzi, sicer župan Firenc, je postal predsednik Demokratske stranke decembra lani. Ko je na internih volitvah premagal takratnega vodjo Piera Luigija Bersanija in prevzel vodenje stranke, je obljubil, da bo pretresel levico in ji vlil nove energije. V Italiji so Renziju nadeli vzdevek "il rottamatore", razdiralec, saj je napovedal, da bo presekal s staro politiko Demokratske stranke in zavzel bolj sredinsko držo.

Leta 2009 se je zavihtel na mesto župana Firenc
Renzi se je za politiko začel zanimati v svojih najstniških letih, po srednji šoli pa se je odločil za študij prava. "Tudi ko je bil mlad deček, smo vedeli, da bo nekoč številka ena," je za The Telegraph povedal duhovnik iz lokalne cerkve. Leta 1994 je ustvaril odbor za podporo Romanu Prodiju, ki je vodil italijansko levo sredino v boju proti Berlusconiju, nato pa je več let delal v marketinškem podjetju svoje družine. Svoj prvi politični položaj je Renzi zasedel leta 2001, ko je postal lokalni koordinator za levo stranko La Margherita (Marjetica), ki zdaj ne obstaja več. Dve leti pozneje je postal strankin pokrajinski predsednik in je vodil precej zmerno, sredinsko politiko.

Bil je (in še vedno je) zagovornik političnih sprememb po vzoru novih laburistov v Veliki Britaniji, med ljudmi pa je postal priljubljen, ko je znižal lokalne davke, vzpostavil učinkovit sistem ločevanja odpadkov in se zavzel za večjo vlogo kulture. Pozornost na nacionalni ravni je pritegnil leta 2009, ko se je potegoval za sedež župana Firenc in ga tudi dobil. Je velik oboževalec ameriškega predsednika Baracka Obame, lani pa se je v ZDA udeležil nacionalne konvencije demokratske stranke.

Bodo lokalne izkušnje dovolj za vodenje vlade?
Renziju, nekdanjemu taborniku in marketinškemu strokovnjaku, so javnomnenjske ankete precej naklonjene, saj ga Italijani vidijo kot relativnega novinca na nacionalni politični sceni, a kljub temu z dovolj izkušnjami na lokalni ravni. S svojo retoriko in videzom je blizu predvsem mlajšim volivcem, ki jih nagovarja tudi prek družbenih medijev. "Renzi igra na karto mladostnosti, svoj politični kapital pa je nabiral ob teku maratonov v svojih rodnih Firencah," so zapisali pri The Telegraphu.

Nekateri v stranki nad Renzijevim "novim vetrom" kljub vsemu niso najbolj navdušeni. Skeptični so do njegove politike, njegovega mladostnega videza in pomanjkanja političnih izkušenj. Njegovi politični nasprotniki so ga obtožili, da je samo pojava, brez vsebine, saj še ni jasno, kakšno politiko bi zavzel kot morebitni premier. Kot pomanjkljivost mu pripisujejo tudi to, da še nikoli ni sedel v parlamentu ali v vladi.

Analitike skrbi predvsem to, da ne bo izbran po volji ljudstva
Podoben dvom izražajo tudi nekateri analitiki in novinarji. Giovanna Orsina, politična komentatorka časopisa La Stampa, je dejala, da je Renzijev naskok na oblast drzen in tvegan, saj se je zgodil brez podpore volilnega telesa. "Vse mu bo oproščeno, če mu bo uspelo rešiti gospodarstvo in izpeljati potrebne reforme, a dejstvo je, da bo to šibka vlada," je povedala Orsina in dodala, da se z Renzijem na oblasti ne bo spremenila dinamika in razdori v parlamentu. Tudi Marco Bracconi iz La Repubblice je opozoril, da bo, če Renziju ne bo uspelo izpeljati obljubljenega, v spominu ostal kot "prevzeten in neolikan meteor, ki je uničil vse, in to zgolj zaradi lastnih ambicij".

Drugi so Renziju bolj naklonjeni. "Ima zanimive ideje o institucionalnih reformah," je povedal politični analitik iz organizacije Open Europe Vincenzo Scarpetta in dodal, da ima potencial, da postane karizmatičen voditelj. "V italijanski politiki nujno potrebujemo nove obraze," je še povedal, a hkrati priznal, da bi lahko Renzi dosegel več, če bi deloval zunaj vlade, kot pa da postane tretji premier, ki si svojega položaja ni priboril na volitvah.

Če bo premier, bo najmlajši med evropskimi kolegi
Renzi ima ambicije in energijo, a vprašanje je, ali ima dovolj političnih izkušenj in povezav, da bi res lahko izpeljal prepotrebne reforme in Italijo popeljal na pot gospodarskega okrevanja. Če bo resnično prevzel vodenje vlade, bo Renzi po tehničnem premierju Mariu Montiju in Enricu Letti, ki so ga za premierja imenovali aprila lani, že tretji italijanski premier, ki se je na položaj zavihtel brez volitev, in četrti premier v zadnjih štirih letih. Prav tako bi Renzi postal najmlajši premier v Evropski uniji in najmlajši italijanski premier po drugi svetovni vojni.

Bo župan Firenz brez volitev postal predsednik vlade?