Venezuelski begunci med prečkanjem reke Arauco. Foto: Reuters
Venezuelski begunci med prečkanjem reke Arauco. Foto: Reuters

Kolone venezuelskih beguncev so se v Kolumbijo začele valiti prejšnji konec tedna, ko so venezuelske oborožene sile začele izvajati ofenzivo proti "nezakonitim oboroženim skupinam" v pokrajini Apure ob meji s Kolumbijo.

Spopadi so se začeli v mestu La Victoria na venezuelski strani meje, od koder je v sosednje kolumbijsko mesto Arauquita pobegnilo več tisoč ljudi. Registrirali so 4900 beguncev, v to številko pa niso všteti številni, ki so se zatekli k sorodnikom in znancem čez mejo, je za Reuters povedal župan Arauquite Etelivar Torres.

Meja med Kolumbijo in Venezuelo je zaradi pandemije covida-19 uradno zaprta. Številni begunci mejno reko Arauco prečkajo kar s čolnom.

Hrane v taboriščih naj ne bi bilo dovolj. Foto: Reuters
Hrane v taboriščih naj ne bi bilo dovolj. Foto: Reuters

Kolumbijska vlada in agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) sta skupaj z manjšimi humanitarnimi organizaciji v Arauquiti vzpostavili "humanitarni štab", kjer zagotavljajo hrano in pomoč venezuelskim beguncem.

Nekateri begunci poročajo o tem, da venezuelska vojska krši človekove pravice ‒ ropa in izvaja celo zunajsodne poboje, česar pa Reuters in Al Džazira nista mogla neodvisno potrditi.

"Ko so začele padati bombe, sem postal izjemno nervozen. V eni hiši (blizu naše) so umrli dedek, 8-letnik, 9-letnica in njuna mati. Razmere so grozljive," je za Reuters povedal 26-letni begunec Niomar Diaz, ki je mejno reko prečkal s kanujem.

"Prišli so in razbili vrata in vse preostalo ter pobrali vse, tudi iz moje delavnice," pa je povedal Jose Castillo, ki je v petek pribežal v Kolumbijo z nosečo ženo in 12-letno hčerko.

Kolumbijska vlada je v mestu Arauquita vzpostavila 18 šotorišč. Foto: Reuters
Kolumbijska vlada je v mestu Arauquita vzpostavila 18 šotorišč. Foto: Reuters

Maduro: vojska se bojuje proti "nezakonitim oboroženim skupinam"

Kaj se pravzaprav dogaja vzdolž meje med jugozahodom Venezuele in severovzhodom Kolumbije?

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v televizijskem prenosu sporočil, da se venezuelska vojska na območju bojuje z "nezakonitimi oboroženimi skupinami".

Venezuelsko vojaško letalo nad pokrajino Apure. Foto: Reuters
Venezuelsko vojaško letalo nad pokrajino Apure. Foto: Reuters

Obrambni minister Vladimir Padrino je zanikal navedbe beguncev o pobojih in požigih venezuelske vojske, medtem ko je venezuelski tožilec Tarek Saab napovedal preiskavo.

Venezuelska vojska je v soboto sporočila, da je bilo v spopadih ubitih šest borcev teh skupin in dva venezuelska vojaka. Ob tem so zajeli še 39 borcev, zasegli pa so tudi "orožje, granate, strelivo, eksplozive, uniforme, vozila, droge in tehnološko opremo z informacijami o njihovih dejavnostih", je sporočilo ministrstvo.

"Izgnati moramo vsako skupino tuje narodnosti"

"Izgnati moramo vsako skupino katere koli ideologije in katere koli tuje narodnosti. Dolžni smo jih izgnati, ne glede na to, kako se imenujejo," je dogajanje v soboto komentiral obrambni minister Padrino.

Venezuelski zunanji minister Jorge Arreaza je ob tem obsodil napade "Kolumbije" na civilne cilje in uporabo protipehotnih min. "Venezuela bo učinkovito zagotovila mir na nacionalnem ozemlju in se zavezuje, da bo vsak poskus kršenja ozemeljske celovitosti naletel na močan odziv, ne glede na to, ali gre za konvencionalne ali prikrite poskuse, ne glede na to, ali gre za zakonite ali nezakonite oborožene organizacije," je dejal po poročanju Al Džazire.

Številni venezuelski begunci so prišli brez imetja. Kolumbijska vlada pričakuje, da bodo ostali do dveh tednov. Foto: Reuters
Številni venezuelski begunci so prišli brez imetja. Kolumbijska vlada pričakuje, da bodo ostali do dveh tednov. Foto: Reuters

Kolumbija: Gre za nadzor nad tokovi trgovine z mamili

Kolumbija na drugi strani trdi, da gre pri spopadih med venezuelsko vojsko in oboroženci boj za nadzor nad tokovi nezakonite trgovine z mamili.

"Tukaj so ELN (t. i. nacionalna osvobodilna vojska), disidenti FARC-a, Narcotalia in seveda interes, ki ga imajo venezuelske oborožene sile pri tihotapljenju mamil," je v nedeljo v Araquiti dejal kolumbijski obrambni minister Diego Molano.

Kolumbija in FARC (revolucionarne oborožene sile Kolumbije) sta leta 2016 podpisala mirovni sporazum, s katerim so končali 50-letne spopade, v katerih je umrlo 260.000 ljudi, milijoni ljudi pa so bili razseljeni.

Številni člani FARC-a se s sporazumom in razorožitvijo niso strinjali in so ustanovili disidentske oborožene enote. Enoto pod vodstvom nekdanjega poveljnika FARC-a Ivana Marqueza kolumbijska vlada označuje s pomenljivim imenom – "La Narcotalia".

Mirovna pogajanja med kolumbijsko vlado in ELN so propadla leta 2019 po bombnem napadu na policijsko akademijo v Bogoti.

Kolumbija: Venezuela daje zatočišče disidentom FARC-a

Kolumbijska vlada je v preteklosti venezuelsko vlado že večkrat obtožila, da na svojem ozemlju daje zatočišče pripadnikom ELN-ja in disidentom FARC-a. Venezuela navedbe sicer zanika.

"Diktatura Nicolasa Madura je izjemno škodovala izvajanju mirovnega sporazuma iz leta 2016, s tem ko je ponudila zavetje zločincem, kot sta Ivan Marquez in Jesus Santrich, znana tudi kot El Paisa in Romana," je za Reuters dejal visoki komisar za mir v Kolumbiji Miguel Ceballos.

Skupno število borcev iz vrst ELN-ja in FARC-a ter kriminalnih tolp, kot so Clan del Golfo, Los Caparros in Los Pelusos, naj bi bilo okoli 7000, predvideva Ceballos.

Kolumbijska vojska je zaostrila nadzor v mestu Arauquita. Foto: Reuters
Kolumbijska vojska je zaostrila nadzor v mestu Arauquita. Foto: Reuters

Tok beguncev ne pojenja – svarila pred "humanitarno bombo"

Kolumbija je medtem močno poostrila policijski in vojaški nadzor v mestu Araquita. Kolumbijsko zunanje ministrstvo je prejšnji teden izrazilo zaskrbljenost nad dogajanjem v pokrajini Apure in mednarodno skupnost pozvalo k pomoči razseljenim ljudem.

Kolumbija sicer že gosti okoli 1,8 milijona beguncev iz Venezuele, ki so pobegnili pred gospodarsko-humanitarno krizo v državi. Prejšnji mesec so kolumbijske oblasti napovedale, da jim bodo dodelili mednarodno zaščito za obdobje desetih let.

Tok beguncev z območja spopadov ne pojenja, vsak dan po poročanju tujih medijev v Kolumbijo pride več sto beguncev. Številni begunci prihajajo brez vsakršnega imetja, zgolj z oblačili, ki jih imajo na sebi.

"V mesto so prišli oboroženi moški in začeli kričati, da imamo 30 minut za umik. Hodili smo dve uri in prečkali reko med Venezuelo in Kolumbijo. Zdaj spimo na tleh, brez vzmetnic. Od nedelje imamo ravno toliko hrane, da lahko jemo enkrat na dan," je za humanitarno organizacijo na območju Norveški svet za begunce (NRC) povedala Venezuelka, ki se je zatekla v mestece Canciones, nekaj kilometrov južneje od mesta Araquita, prav tako ob reki Arauco.

Testiranje beguncev na novi koronavirus. Foto: Reuters
Testiranje beguncev na novi koronavirus. Foto: Reuters

V treh taboriščih potrdili novi koronavirus

Kolumbijska vlada je na območju vzpostavila 18 začasnih taborišč, pri čemer pričakuje, da bodo begunci ostali za dva tedna, vendar se številni begunci bojijo vrniti domov.

"Gre za humanitarno bombo" za mesto Arauquita s 43.000 prebivalci, iz enega izmed begunskih taborišč poroča dopisnik Al Džazire Alessandro Rampietti. V taboriščih primanjkuje hrane in osnovnih dobrin. Župan Arauquite Torres je za Reuters medtem potrdil, da so v treh od skupno 18 taborišč potrdili tudi primere okužbe z novim koronavirusom.