Na MZZ-ju so povedali, da so v enem letu privarčevali dva milijona evrov. Foto: Bobo
Na MZZ-ju so povedali, da so v enem letu privarčevali dva milijona evrov. Foto: Bobo
Žbogar o izzivih slovenske diplomacije

Leto dni po napovedani racionalizaciji so na ministrstvu za zunanje zadeve odpustili dva uslužbenca, od diplomatov le nekdanjega veleposlanika v Madridu - zaradi nabave orodja, žarnic in kuhinjskih pripomočkov, je za Odmeve poročal novinar Borut Janc.

Kljub napovedi nobenega izmed veleposlaništev niso zaprli. Nasprotno, čeprav bi jih, tako kritiki, brez večje škode pogrešali vsaj šest, recimo tistega v Teheranu, smo dobili dve novi - v Tirani in Brasilii, še vedno je živa ideja o odprtju veleposlaništva v eni izmed zalivskih držav, napovedano je novo veleposlaništvo v Sofiji.

Kakšna je praksa nekaterih evropskih držav? Švedska je že lani zaprla šest veleposlaništev, tudi tistega v Ljubljani, letos jih bo še pet. S tem bodo privarčevali 27 milijonov evrov. Podobno delajo Danci - zaprli bodo pet veleposlaništev in še v tem letu prihranili 17 milijonov.

Varčujejo z zeleno diplomacijo
Na ministrstvu odgovarjajo: Varčujemo tudi mi, v enem letu dva milijona evrov. Pri telefonih, časopisih, reprezentanci, potnih stroških pa tudi z zeleno diplomacijo - ugašanjem računalnikov, varčnimi žarnicami, obojestranskim tiskanjem.

A največji strošek diplomacije so poleg plač uslužbencev najemnine. Ministrstvo najema 49 poslovnih prostorov, za tiste na čelu diplomatskih predstavništev pa še 42 rezidenc. V lasti jih ima le šest. Za pomožno osebje na veleposlaništvih ima ministrstvo na voljo le eno samo lastno stanovanje - najema 201.

O delovanju in izzivih slovenske diplomacije je v Odmevih govoril minister Samuel Žbogar. V prispevku na desni si lahko ogledate, kaj je povedal.

Ceno najbolj zasolil Nato
In poraba? Skupaj z obratovalnimi stroški gre za najemnine vsako leto več - leta 2009 10 milijonov in pol, lani kar za tretjino (30,5 odstotkov) več - kar pomeni skoraj 14 milijonov evrov. Daleč največ zunanjemu ministrstvu za najemnino zaračuna Nato v Bruslju - 52 tisoč evrov mesečno. Prav to predstavništvo je izmed vseh najdražje - pet milijonov evrov letno. Premierju Pahorju je ob teh številkah že lani, kot je sam dejal, šlo na bruhanje.

Cerar: Stroški predstavništva znašajo 8.000 evrov
Na podatek o stroških slovenskega predstavništva pri Natu se je odzval slovenski veleposlanik pri zvezi Nato Božo Cerar, ki je dejal, da stroški za najem prostorov mesečno znesejo dobrih 8.000 in ne 52.000 evrov. Pojasnil je, da je dal podatke preveriti in da so točni podatki za najemnino, ki jo Slovenija - ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za obrambo in slovenska vojska - plačuje Natu za prostore svojega predstavništva, 8.052,39 evra na mesec, od česar na MZZ odpade 2.899 evrov.

"Kar se tiče petih milijonov, ki jih naj bi potrošilo predstavništvo - tega podatka si preprosto ne znam razložiti," je dejal Cerar in ob tem pojasnil, da je sicer res, da Slovenija v tri proračune Nata - civilnega, vojaškega in v proračun Natovega programa varnostnih investicij - letno prispeva nekoliko manj kot pet milijonov; lani je prispevala 4.729.308 evrov.

Poleg tega je veleposlanik povedal še, da pri vplačevanju v proračune Nata, predvsem glede Natovih varnostnih investicij, ne samo prispeva, temveč iz tega fonda tudi dobiva. "Po podatkih za zadnjih osem let smo v ta program Natovih investicij vplačali 10 milijonov, dobili pa smo jih 11 milijonov," je dejal.

Milan Balažic, uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve, je dejal: "Predsednik vlade Borut Pahor lahko mirno spi, diplomacija zelo varčuje, do tiste meje, ko lahko še ustrezno zastopa Slovenijo v tujini, tako da lahko rečemo, da se je slovenska diplomacija povsem prilagodila kriznim razmeram."

Najemniki tudi v Ljubljani
Na ministrstvu so lani napovedali tudi združevanje rezidenc s prostori veleposlaništev. To jim je uspelo v petih primerih, v več kot dvajsetih prestolnicah pa bodo veleposlaniki za zdaj še naprej živeli ločeno od prostorov veleposlaništev. In nazadnje - ker v veliki stavbi Mladike ni prostora za arhiv, gospodarsko diplomacijo in prevajalce, zunanje ministrstvo najema prostore tudi doma. Za dve lokaciji v Ljubljani je lani šlo dobrih 300.000 evrov.

Žbogar o izzivih slovenske diplomacije