Več kot dva meseca je 33 čilskih rudarjev živelo skoraj 700 metrov pod zemljo, ko so čakali, da bodo strokovnjaki našli način, kako jih potegniti na površje. Ko se je reševalna akcija končno začela, so morali (nekateri pa še bodo) potrpeti približno 15-minutno pot v 53 centimetrov široki kapsuli, na koncu katere so jih pričakali nestrpni bližnji sorodniki in mediji. A kaj se bo zgodilo po dolgem obdobju izolacije in teme, ko bodo končno svobodni?

Kot poroča BBC, psihologi pravijo, da bo izkušnja, ki so jo preživeli, zelo težka za "predelati", zato lahko številni ob privajanju na normalno življenje zapadejo v posttravmatično depresijo. Psiholog James Thompson je za BBC povedal, da pričakujejo, da bo rudarje "samo olajšanje in veselje ob rešitvi držalo pokonci še nekaj tednov". Težava se lahko pojavi pozneje, ko se bodo začeli spopadati z depresijo ali drugimi simptomi.

Se bodo ujeli v past depresije?
"Kar spremljamo pred rudnikom San Jose, so zelo močni rudarji," je še povedal Thompson, a je ob tem opozoril, da bi lahko začetna evforija hitro prešla v depresijo ali tesnobo, saj se bodo možje kmalu znova spustili na realna tla. Morali se bodo spopasti z družinskimi odnosi, z njihovim novim statusom herojev in s spomini, kako so v rudniku preživeli kar 69 dni.

"Spomini na dogodek jim bodo morda kratili spanec, o dnevih, preživetih pod zemljo, pa bodo premišljevali zelo pogosto," je povedal Thompson in dodal, da jih bodo številni znaki, kot so občutki, vonjave in prisluhi, spomnili na dogodivščino. "Presenečeni bodo, da bodo, čeprav so že na prostosti, imeli občutek, da so še vedno ujeti," je še povedal Thompson.

Thompson je povedal, da so šli rudarji čez 17 dni resničnega pekla, preden so jih sploh našli, nato je sledilo 52 dni srednjega pekla, ko so čakali na rešitev, zdaj pa se po njegovem mnenju počutijo, kot da so v nebesih.

Solidarnost jim bo pomagala pri okrevanju
Ob tem psihologi pravijo, da bo solidarnost med rudarji, ki jim je pomagala preživeti pod zemljo, tudi tista, ki jim bo pomagala pri okrevanju. "Če ljudje izkusijo strah in tesnobo, ki ju delijo z drugimi, jim to pomaga pri preživetju in pozneje pri okrevanju," je za BBC povedal psihiater Christopher Findlay, ki je dodal še, da so lahko rudarji že med preživljanjem svojega časa pod zemljo, razmišljali o posledicah nesreče.

Psiholog Thompson je ob tem opozoril, da družine nikakor ne smejo pričakovati preveč od rudarjev, ko se bodo ti vrnili v običajno življenje. "Ob tragediji so tudi družine doživele travmo, zato se običajno pojavljajo prevelika pričakovanja, kaj se bo zgodilo, ko bodo rudarji zunaj," je povedal Thompson in ob tem dodal, da se morajo družinski člani zavedati, da ne bo velikih sprememb.

"Moški ne bodo nikoli več enaki"
Kot je za BBC povedal Brant Webb, Avstralec, ki je bil leta 2006 v rudniku ujet dva meseca, so se tako on kot njegova družina zelo težko navadili na normalno življenje. "Ne morem niti videti ptiča v kletki. Če ga vidim, si ga želim izpustiti," je povedal Webb in dodal, da je občutek ujetosti nekaj najhujšega v življenju in da se je z mislimi pogosto vračal v rudnik. "Moja družina je po vsej verjetnosti preživela še hujši pekel, kot jaz," je še dodal Webb in sklenil: "Moški, ki so živeli v rudniku, nikoli več ne bodo enaki."

Jih bo "uničila" medijska pozornost?
Dodatna težava, ki se lahko pojavi, je tudi povečana medijska pozornost. Že v rudniku so se morali rudarji spopasti s pozornostjo medijev z vsega sveta, saj so moške, ki so v povprečju zaslužili 1.000 dolarjev na mesec, zasuli z medijskimi in knjižnimi ponudbami ter ponudbami za delo. "Niso to le žarometi, ampak je na tisoče grabežljivih ljudi. Pozna jih ves svet, ljudje jih zagotovo ne bodo pustili pri miru," je povedal Thompson. Tuji mediji ob tem poročajo, da so se rudarji dogovorili, da si bodo vse dobičke zaradi tragedije enakopravno razdelili.

Rudarji so zadnja dva meseca živeli v nekakšnem balončku, kjer so imeli natančno odmerjene obroke in telovadne vaje, da so se lahko zaprli v ozko kapsulo, za življenje pod zemljo pa so razvili drugačne vedenjske vzorce, kot jih imajo v vsakodnevnem življenju. Zdaj bodo končno lahko, po mnenju Thompsona, izrazili svoja prava čustva, ki so jih zaradi dobrobiti skupnega bivanja zatirali dva meseca.

Podpora najbližjih bo ključna
Vsi rudarji bodo po koncu reševalne akcije upravičeni do psihiatrične pomoči, ki jo bodo lahko koristili še pol leta po koncu rudniške sage. Kako se bodo spopadali s travmami, bo pokazal čas, jasno pa je, da bodo potrebovali podporo in pomoč svojih najbližjih.