Predsednik dežele Veneto med oddajo svojega glasu na volišču v San Vendemianu blizu Trevisa. Foto: Reuters
Predsednik dežele Veneto med oddajo svojega glasu na volišču v San Vendemianu blizu Trevisa. Foto: Reuters
V Benetkah že desetletja tli želja po avtonomiji. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Volišča bodo odprta vse do 23. ure. Do 19. ure je udeležba v Venetu dosegla 51,9 odstotka. Gre sicer za oceno, ki temelji na podatkih 292 od skupno 575 občin. Za veljavnost referenduma je potrebna 50-odstotna udeležba.

V Venetu so prizadevanja za avtonomijo precej močnejša kot v Lombardiji, kjer so opoldne izmerili 11-odstotno volilno udeležbo, meja za veljavnost referenduma pa tam ni predvidena.

Ne gre za vprašanje odcepitve
Ob dogajanju v Kataloniji deželni politiki poudarjajo, da gre zgolj za vprašanje razširitve pristojnosti dežel v okviru italijanske države in da odcepitev ni na dnevnem redu.

Deželne oblasti v Milanu in Benetkah si želijo predvsem več avtonomije na področju priseljevanja, izobraževanja in gospodarstva. Kot zgled izpostavljajo posebne statute o avtonomiji, kakršne uživajo na Južnem Tirolskem, v Furlaniji - Julijski krajini in na Siciliji. Italijanska ustava deželam dovoljuje razširitev pristojnosti, a v dialogu z osrednjimi oblastmi in ob strinjanju parlamenta v Rimu.

Eden glavnih razlogov za zahteve po širši avtonomiji, ki se krepijo že leta, so nedvomno finance. Lombardija in Veneto sta namreč med najbogatejšimi italijanskimi deželami in veljata za gonilo gospodarstva Italije.

Iz Lombardije se v Rim letno steče za skoraj 58 milijard evrov davkov, iz Veneta slabih 20 milijard. Deželni politiki bi radi dosegli, da bi vsaj polovica v deželah pobranih davkov, ki zdaj končajo v državni blagajni, ostala doma.

Sanje o neodvisni Padaniji
Predsednika tako Lombardije kot Veneta pripadata desni populistični Severni ligi, ki je nekoč sanjala o neodvisni državi Padaniji na severu Italije in katere tradicionalni volivci še danes navijajo za ločitev od revnejšega juga države. A stranka se je v zadnjih letih pod vodstvom Mattea Salvinija modernizirala, pri čemer je odcepitvene težnje zamenjalo predvsem nasprotovanje priseljencem in beguncem.

Pravico oddati glas na referendumih ima več kot enajst milijonov volilnih upravičencev, saj v Lombardiji in Venetu živi kar četrtina vseh prebivalcev Italije.

Izidi referendumov ne bodo zavezujoči, za veljavnost glasovanj pa ni določen kvorum. A čim višja bo udeležba, tem večja bo pogajalska teža deželnih oblasti nasproti Rimu. Vlada v Rimu na referenduma za zdaj gleda precej zadržano, so pa ga nekateri ministri označili kot volilno propagando Severne lige in nepotrebno zapravljanje denarja.