Ob začetku svojega obiska v ZDA se je slovenski premier udeležil srečanja z demokratskima senatorjema slovenskega rodu Tomom Harkinom iz Iowe in Amy Klobuchar iz Minnesote, demokratsko predsednico senatnega pododbora za Evropo Jeanne Shaheen iz New Hampshira ter z demokratskim kongresnikom iz Ohia Dennisom Kucinichem. Harkin je Slovenijo opredelil kot veliko prijateljico ZDA in veliko stabilizacijsko silo na Balkanu, ki so ji uspeli "fantastični" dosežki na področju razminiranja.

ZDA pomagale pri dogovoru s Hrvaško
Pahor je glede Zahodnega Balkana dejal, da si Slovenija prizadeva pomagati po najboljših močeh, in dodal, da so ZDA pomagale pri dogovoru s Hrvaško glede vprašanja meje, ki je pomembno za stabilnost na Balkanu. Pahor si želi, da se občutljiva regija Zahodnega Balkana čim prej pripravi za vstop v Nato in EU.

"Kot vse druge države EU-ja se tudi mi ukvarjamo z gospodarsko krizo, vendar mislim, da nam gre dobro, in si lahko privoščim, da sem zunaj Slovenije za tri dni. To je moja najdaljša pot na tuje, odkar sem premier," se je pošalil Pahor in dejal, da se veseli srečanj v Washingtonu z ameriško poslovno skupnostjo, s podpredsednikom Josephom Bidnom in predsednikom Barackom Obamo.

Na srečanju z nekaterimi ameriškimi gospodarstveniki je Pahor pozval k investicijam, ki jih Slovenija po njegovih besedah potrebuje. Povedal je, da si Slovenija želi iziti iz krize in postati bolj konkurenčna, in dodal, da je zanimanje za tuja vlaganja v Sloveniji veliko, ker gre za državo članico EU-ja in območja evra, je politično stabilna država in ima razvito ekonomijo.

Na delovnem zajtrku so bili med drugim predstavniki podjetij Goodyear, Xerox, Harrah's, Moffat, Honeywell, Dorval in Government Markets, kljub napovedi pa ni bilo predstavnikov U.S. Steel.

Finančni minister Franc Križanič je pozneje slovenskim dopisnikom povedal, da je Slovenija prava država za ameriška vlaganja v EU, ker ima odprto in izredno izvozno usmerjeno gospodarstvo, ugodno lego in zelo dobro razvit človeški kapital.

"Imamo ljudi, ki znajo delati, se prilagajati, ki znajo tuje jezike in v tem kontekstu smo za investicije zanimivi. Tisti, ki že vlagajo, so to potrdili," je dejal Križanič.

Predavanje na univerzi
Po srečanju z gospodarstveniki je Pahor na univerzi John Hopkins predaval o odnosih med Evropsko unijo in ZDA. V predavanju "Od obdobja pred dvajsetimi leti do leta 2020: odnosi med EU in ZDA v očeh dvajsetletne Slovenije" je Pahor govoril predvsem o poti Slovenije k osamosvojitvi in nekaterih posebnostih, s katerimi se je takrat država spopadala. Orisal je 20-letno zgodovino države ter predstavil tudi svojo poklicno pot, ki jo je začel še pred osamosvojitvijo kot najmlajši član takratne slovenske skupščine.

Pahor je govoril tudi o širitvi EU-ja na Balkan in predstavil svoje poglede o tej temi. Poudaril je pomembnost dialoga med državami in prijateljstva, ki je po njegovem mnenju ključno v teh nestabilnih časih. Govoril je tudi o prerazporeditvi moči med državami sveta in kako se Slovenija kot majhna odprta ekonomija uvršča v kompetitivni svet po svetovni gospodarski krizi.

Opoldne je predsednik Vlade RS položil venec na spomenik neznanemu vojaku na vojaškem pokopališču Arlington ter si ogledal muzej na pokopališču.

Pahor med redkimi izbranci
Zunanji minister Samuel Žbogar je povedal, da je obisk Washingtona pomemben že zato, ker je premier Pahor eden redkih predsednikov vlad držav iz Evrope, ki so obiskali Belo hišo.

"Vidimo, da je bil predsednik Obama zadnji dve leti zelo restriktiven pri sprejemanju predsednikov vlad iz Evrope, zato razen predstavnikov večjih držav ni bilo nobenega, ki bi dobil vabilo," je dejal Žbogar. Po njegovi oceni to kaže na odnos ZDA do Slovenije, predsednika vlade, hkrati pa pomeni potrditev dobrih odnosov med državama in korak k naslednji fazi v odnosih.

V Beli hiši tudi o Guantanamu?
Srečanje z Bidnom v Rooseveltovi sobi Bele hiše je napovedano za sredo zvečer po srednjeevropskem času, pozneje naj bi sledilo še krajše srečanje s predsednikom Obamo.

Pogovori v Beli hiši so namenjeni krepitvi dvostranskih odnosov in strateškega dialoga med državama o mednarodnih vprašanjih kot tudi krepitvi dvostranskega gospodarskega in političnega sodelovanja. Na dnevnem redu bo morda tudi ameriško iskanje pomoči pri zapiranju taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi, kjer Obamova administracija potrebuje pomoč zavezniških držav pri sprejemanju ujetnikov, ker ji kongres onemogoča selitev ujetnikov na ozemlje ZDA.