Laura Silsby je bila v haitijskem zaporu od 26. januarja, sodišče pa ni uspelo dokazati, da je bila kriva ugrabitve otrok. Foto: EPA
Laura Silsby je bila v haitijskem zaporu od 26. januarja, sodišče pa ni uspelo dokazati, da je bila kriva ugrabitve otrok. Foto: EPA

Sodišče je najprej februarja iz zapora izpustilo osem drugih Američanov, eno misijonarko so izpustili marca, pri Silsbyjevi pa se je postopek zavlekel, ker je bila voditeljica skupine. Tožilstvo je trdilo, da je vedela, da nima ustreznih dovoljenj, a naj bi kljub temu organizirala iskanje otrok po Haitiju. Nameravali so jih odpeljati v sirotišnico čez mejo v Dominikanski republiki.

40-letna Silsbyjeva je bila v zaporu vse od 29. januarja. Obsojena je bila po zakonu iz časa diktatorja Jeana-Clauda Duvaliera, ki je omejil potovanje iz države. Silsbyjeva je do konca vztrajala pri trditvi, da je mislila, da so otroci sirote po potresu, ki je januarja prizadel eno najrevnejših držav na svetu.

V prestolnici Haitija Port-au-Princeu so v ponedeljek potekale demonstracije proti predsedniku države Reneju Prevalu zaradi počasne dostave pomoči okrog 1,5 milijona ljudem, ki so po potresu ostali brez svojih domov. V pohodu na predsedniško palačo je sodelovalo okrog tisoč ljudi, ki so vzklikali tudi gesla v podporo izgnanemu nekdanjemu predsedniku Jeanu-Bertrandu Aristidu. Policija je aretirala 11 ljudi, en človek pa je umrl. Šlo naj bi za kriminalca, s katerim je obračunala množica.