Holmesa po službeni dolžnosti branita odvetnika Daniel King in Katherine Spengler. Poroto bosta poskusila prepričati, da je bil študent nevrologije v času napada duševno bolan, zato ni bil sposoben ločiti dobrega od zla. O njegovi krivdi sicer ni dvoma, vprašanje je le, kakšno kazen bo dobil. Možnosti so smrtna kazen, dosmrtni zapor ali pa psihiatrično zdravljenje.

Breme dokazov je na plečih tožilstva, ki mora dokazati, da je bil Holmes v času dejanja priseben. Brauchler je v uvodnem nagovoru poroti posebej izpostavil najmlajšo žrtev, šestletno deklico, ki jo je Holmes štirikrat zadel.

Očitno načrtovan pokol
James Holmes se je več mesecev pripravljal na pokol, ki ga je izvedel 20. julija opolnoči v kinodvorani Aurore na premieri novega filma o stripovskem junaku Batmanu. V dvorano s 400 gledalci je najprej odvrgel bombe s solzivcem, nato pa začel streljati. Tožilec George Brauchler je poroti dejal, da je bil Holmes med dejanjem priseben, saj naj bi psihiatrom pozneje opisal izvedbo.

Holmes je pojasnil, da je najprej ubil tiste, ki so hoteli oditi iz dvorane, da bi s tem druge odvrnil od poskusa pobega. Pokol se je končal predčasno, saj se mu je polavtomatska puška zataknila in 218 nabojev je ostalo neizstreljenih. Po trditvah tožilstva je Holmes ubijal, ker pri študiju ni bil uspešen, ker je ostal brez zaročenke in ker je hotel opozoriti nase.