Mariano Rajoy - zadnji v vrsti desnosredinskih evropskih premierjev, ki so se zapletli v škandal. Foto: Reuters
Mariano Rajoy - zadnji v vrsti desnosredinskih evropskih premierjev, ki so se zapletli v škandal. Foto: Reuters
Barcenas na poti na sodišče. Foto: EPA
Rajoy stolčka ne da. Foto: EPA

Španski časnik El Mundo je namreč objavil domnevne tajne računovodske dokumente, ki kažejo, da so Rajoy in drugi člani PP-ja več let prejemali izplačila iz zasebnega sektorja. Avtor spornih računovodskih dokumentov naj bi bil nekdanji blagajnik PP-ja Luis Barcenas.

"Vztrajanje predsednika vlade na položaju minuto dlje je nedopustno," je dejal vodja socialistov Alfredo Perez Rubalcaba. Vodja socialistov je bil tudi kritičen do ravnanja Rajoya v primeru Barcenasa. Menil je, da je bil premier popustljiv do domnevnega storilca kaznivih dejanj.

El Mundo je namreč objavil domnevno izmenjavo SMS-sporočil med Rajoyem in Barcenasom, iz katerih je po mnenju časnika razvidno, da je premier nekdanjega blagajnika podpiral še po tem, ko je pravosodje že uvedlo preiskavo proti Barcenasu, od njega pa naj bi tudi zahteval, da sporna dejanja zanika.

Večmesečna kriza
Barcenas, ki je od konca junija v preiskovalnem zaporu, je sicer osrednja figura v aferi glede domnevnih črnih skladov PP-ja. Sumijo ga tudi, da je na tuje bančne račune spravil 48,2 milijona evrov.

Očitki na račun nezakonitih plačil, ki naj bi jih prejemali nekateri visoki člani Ljudske stranke, že več mesecev pretresajo tako stranko kot tudi Rajoyevo vlado, ki se spopada z nemalo težavami pri uvajanju izjemno nepriljubljenih varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi končali dolgotrajno krizo v Španiji. Rajoy je sicer tako obstoj strankinih črnih skladov kot tudi prejemanje nezakonitega denarja zanikal.

Danes je še enkrat ponovil, da o odstopu ne razmišlja in da namerava dokončati mandat, ki so mu ga zaupali španski volivci.
Rajoy je sicer zadnji v dolgi vrsti evropskih vodij desnice, ki so se v zadnjem času znašli v hudih težavah z roko pravice. Pred dnevi je zaradi afere odstopil dolgoletni luksemburški premier Jean-Claude Juncker, obsojeni pa so bili nekdanji premierji Hrvaške, Slovenije in Italije, Ivo Sanader, Janez Janša in Silvio Berlusconi.