Tuaregi so berbersko ljudstvo, ki večinoma poseljuje saharske dele Nigra, Malija in Alžirije. Foto: Reuters
Tuaregi so berbersko ljudstvo, ki večinoma poseljuje saharske dele Nigra, Malija in Alžirije. Foto: Reuters
Tuareg
Kot nomadsko ljudstvo so nenehno v gibanju in premagujejo velike razdalje saharskega ter sahelskega dela zahodne Afrike. Foto: AP
Pripadniki mirovnih sil ZN-a v Maliju
Mirovne sile so večinoma nameščene na severu Malija. Foto: Reuters

"Z roko v roki naredimo Mali boljši, bolj bratski, bolj enoten kot prej," je po sobotni sklenitvi dogovora s predstavniki tuareških upornikov in ob posredovanju Alžirije dejal malijski predsednik Ibrahim Boubacar Keita.

"Naj dolgo živi spravljen Mali. Naj dolgo živi mir. Danes je velik dan za vse nas otroke Malija," je še dodal Keita.

Mirovni dogovor je eden izmed ključnih korakov na poti do sprave v zahodnoafriški državi in bo oblastem v Bamaku zdaj omogočil, da se osredotočijo na boj proti islamskim skrajnežem, ki delujejo na severu države.

Mali je bil od svoje neodvisnosti leta 1960 že štirikrat priča uporu Tuaregov, nazadnje leta 2012, ko so zasedli severni del države in sprožili vojaški udar, ki je nekoč eno izmed najstabilnejših afriških držav pahnil v brezvladje. Nestabilne razmere so takoj izkoristili z Al Kaido povezani islamski skrajneži, ki so nato iz rok tuareških upornikov iztrgali znaten del severa, z večjih mest pa jih je nato pregnala francoska vojska leta 2013.

Razviti jug proti zaostalemu severu
Tuaregi in arabsko prebivalstvo na severu že dolgo očitajo, da jih bolj razviti jug zapostavlja, zato so zahtevali neodvisnost severnega dela, ki ga imenujejo Azavad. Gre za redko poseljeno področje, ki vključuje dva pomembni zgodovinski mesti Timbuktu in Gao.

Sprva so Tuaregi zavrnili podpis dogovora, a so nato privolili vanj, potem ko je vlada ugodila njihovim zahtevam. Čeprav ne bodo dobili polne avtonomije, pa bodo v novi decentralizirani ureditvi države vseeno imeli več besede.

Ena izmed ključnih zahtev je bila vključitev borcev uporniških skupin v varnostne sile na severu in večja zastopanost prebivalcev severa v vladnih institucijah. Malijske oblasti bodo tudi pripravile razvojni načrt za Azavad in umaknile zaporne naloge za voditelje upornikov.

Usoda dogovora v rokah Malijcev
V preteklosti so že sklenili mirovne dogovore, a so vsi propadli. Francoski zunanji minister Laurent Fabius meni, da bo tokrat drugače, saj bo izvajanje določil dogovora nadzirala mednarodna skupnost na čelu z nekdanjo kolonialno oblastnico Francijo.

Predstavnik Tuaregov Mahamadu Džeri Maiga je na slovesnosti ob podpisu dogovora dejal, da polagajo veliko upanja v zagotovila predsednika Keite in v mednarodno skupnost.

Spoštovanje dogovora bo nadzirala tudi mirovna misija ZN-a za Mali (MINUSMA), ki šteje 11.000 pripadnikov.

Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je pozdravil sklenitev dogovora in pohvalil vse strani v Maliju ter Alžirijo za posredovanje v pogajanjih. Poudaril je, da je usoda dogovora zdaj v rokah Malijcev, ki jih je pozval, da delujejo skupaj za napredek in trajen mir v državi.