Löfven je zavrnil zahtevo skrajne desnice, da vlada spremeni svojo azilno politiko. Foto: EPA
Löfven je zavrnil zahtevo skrajne desnice, da vlada spremeni svojo azilno politiko. Foto: EPA

Socialdemokratski premier Stefan Löfven je dejal, da so konstruktivni pogovori med njegovo rdeče-zeleno vlado in desnosredinskim zavezništvom štirih strank omogočili, da bo lahko Švedsko s svojo manjšinsko vlado vodil še naprej, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Levo-desni quid pro quo
Opozicija se je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA zavezala, da bo na naslednjem glasovanju podprla v preteklosti že zavrnjeni vladni predlog proračuna za prihodnje leto. V zameno je premier obljubil, da po volitvah leta 2018 ne bo onemogočil oblikovanja manjšinske desnosredinske vlade, če bo desna sredina prejela več glasov od levice.

Premier Löfven je na začetku decembra po le dveh mesecih na čelu vlade za 22. marec napovedal predčasne parlamentarne volitve, ki bi bile prve v državi po letu 1958. Löfven se je tako odločil, saj je parlament zavrnil vladni predlog proračuna za leto 2015 in podprl alternativni predlog, ki ga je pripravila desnosredinska opozicija. Potrditev tega so omogočili glasovi poslancev skrajno desničarskih Švedskih demokratov.

Ti namreč ostro nasprotujejo vladni politiki do priseljencev, ki je po njihovem mnenju veliko preveč prijazna in liberalna. Od vlade so zahtevali občutno zaostritev azilne politike, a je ta njihovo ponudbo odločno zavrnila.

Skrajni desnici nihče ne želi pustiti preveč vpliva
Löfven je takrat desnosredinski opoziciji očital, da je ravnala nesprejemljivo, saj so se po volitvah vsi zavezali, da Švedskim demokratom kljub njihovemu velikemu volilnemu uspehu ne bodo dopustili odločujočega vpliva v politiki. Na volitvah so Švedski demokrati sicer prejeli 13 odstotkov glasov.

Löfvenovi socialdemokrati so po zmagi na septembrskih parlamentarnih volitvah skupaj z Zelenimi oblikovali manjšinsko vlado, ki je končala osemletno vladavino desne sredine na Švedskem.

Manjšinska vlada je bila oblikovana, saj tako stranke na levici kot tiste na desni sredini s Švedskimi demokrati niso hotele sodelovati, brez njih pa nobena stran v parlamentu nima večine.

Predčasne volitve po ocenah poznavalcev najverjetneje spet ne bi prinesle jasnega zmagovalca in stabilne večinske vlade. Kot je pokazalo septembrsko glasovanje, je volilno telo globoko razdeljeno na desno in levo, medtem ko Švedski demokrati še naprej uživajo močno podporo.