Donald Trump (desno) je ostal sam v zagovarjanju višjih davkov za bogate, nasprotovanju pravkar sklenjenemu prostotrgovinskemu sporazumu s tihomorskimi državami (TPP) in podpori ruskemu bombardiranju v Siriji. Foto: Reuters
Donald Trump (desno) je ostal sam v zagovarjanju višjih davkov za bogate, nasprotovanju pravkar sklenjenemu prostotrgovinskemu sporazumu s tihomorskimi državami (TPP) in podpori ruskemu bombardiranju v Siriji. Foto: Reuters
Ostra razprava med tokrat le osmimi kandidati se je vnela tudi glede vprašanja zunanje politike, še posebej glede vprašanja boja proti Islamski državi (IS). Foto: Reuters
Trump s soprogo Melanijo Knavs. Foto: Reuters

Milijarder iz New Yorka Donald Trump, ki so mu ankete kazale prednost pred tekmeci, se tokrat ni mogel ubraniti napadov glede migrantov. Trump vztraja, da bi na meji z Mehiko postavil zid, migrante brez dokumentov pa izgnal. "Dajte, no, vsi vemo, da jih ne morete kar pobrati in poslati čez mejo. To je otročji argument. To ni zrel argument," je dejal guverner ameriške zvezne države Ohaio John Kasich.

Trump je vztrajal in Kasichu sporočil, da je milijarder in da mu ga ni treba poslušati, s čimer je pri občinstvu dobil točko. Sicer pa so ga izžvižgali, ko je pri vprašanju politike do sistemsko pomembnih finančnih ustanov odgovoril, da bi jih sicer pustil propasti, ampak bi poskrbel za male vlagatelje ali varčevalce. Pri republikanskem občinstvu je za to usmiljenje dobil le žvižge.

Burna razprava o zunanji politiki
Ostra debata med tokrat le osmimi kandidati se je vnela tudi glede vprašanja zunanje politike, še posebej glede vprašanja boja proti Islamski državi (IS). Senator iz Kentuckyja Rand Paul, ki je Sirijo nenehno mešal z Irakom, z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ne bi govoril, prav tako ne nekdanjo direktorico Hewletta Packarda Carly Fiorina, ki bi poslala dodatne vojake v Nemčijo in nad Sirijo uvedla območje prepovedi poletov, saj Rusi pa ja ne bodo odločali o tem, kje letijo ameriška letala. Floridski senator Marc Rubio je Putina označil za navadnega gangsterja, Bush pa je odločno kritiziral Trumpovo stališče, da naj kar Putin bombardira po Siriji, kjer je popolna zmešnjava.

Sicer pa se tudi tokrat nista besedno spopadla vodilna kandidata, Donald Trump in Ben Carson. Soočenje je bilo pomembno za nekdanjega guvernerja Floride Jeba Busha, saj strankarska vodilna struktura in donatorji razmišljajo, ali se še splača računati nanj ali pa naj podprejo drugega Floridčana, senatorja Marca Rubia. Bush se je sicer izkazal s poznavanjem problematike, vendar pa je bil tudi tokrat, kot vedno do zdaj, precej okoren v nastopu.

Višanje minimalne plače naletelo na gluha ušesa
Voditelji Fox Newsa soočenja v Milwaukeeju med osmimi kandidati namerno niso spodbujali spopadov, pa to niti ni bilo potrebno. Trump si je prislužil glasno neodobravanje občinstva, ko je ošvrknil nekdanjo direktorico Hewletta Packarda Carly Fiorina z vprašanjem, zakaj vedno vsem skače v besedo. Fiorina je bila agresivna in si je prisvojila največ časa, na drugi strani pa je izvisel guverner Ohia John Kasich, ki v določenem obdobju sploh ni prišel do besede in Paul je v šali vprašal voditelje, ali mu res ne bi dali kaj besede.

Vsi kandidati so se zavzeli za nižje davke, nihče pa ni podprl ideje povišanja minimalne zajamčene plače, razen Kasicha. Trump je dejal, da bi 15 dolarjev na uro za ZDA pomenilo propad. Z njim se je strinjal Carson, ki je dejal, da je treba ljudi naučiti, kako se pleza po lestvici navzgor, ne pa jim dajati potuhe z višjo minimalno plačo.

Kritika medijev
Medije, razen televizije Fox, sta napadla tako Carson kot tudi Cruz, ki je dejal, da bi se pela drugačna pesem, če bi v ZDA nezakonito prehajali mehiški novinarji in potem nižali plače ameriškim. Cruz je tudi za izgon nezakonitih priseljencev in bi v imenu varčevanja ukinjal številna ministrstva, pri čemer pa se v slogu rojaka iz Teksasa Ricka Perrya ni mogel natančno spomniti, katera. Obrambnega zagotovo ne, kajti vsi kandidati bi ga pošteno okrepili z višjo porabo, razen svobodnjaka Paula, ki je proti posredovanjem v tujini. Glede zunanje politike je bila najbolj agresivna Fiorina, ki je ostala v spominu po poudarjanju krčenja davčne zakonodaje na tri tipkane strani in smiselne kritike zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame, ko je opozorila, da so jo sestavile zdravstvene zavarovalnice in farmacevtska industrija.

Pred soočenjem tokrat le osmih kandidatov zaradi nihanja podpore v anketah se je pomerila četverica "drugoligašev" z najmanj podpore, kjer sta se po treh soočenjih znašla guverner New Jerseyja Chris Christie in nekdanji guverner Arkansasa Mike Huckabee, skupaj z guvernerjem Louisiane Bobbyjem Jindalom in nekdanjim senatorjem iz Pensilvanije Rickom Santorumom. Jindal je napadal vse tekmece po vrsti, najbolj pa Christieja, ki se ni pustil izzvati, ampak je nenehno svaril pred nevarnostjo izvolitve Clintonove, ki bo nadaljevala Obamovo politiko, ta pa je za vse republikanske kandidate naravnost katastrofalna.