Družina Stroessnerja je dejala, da nekdanji paragvajski predsednik ni obžaloval žrtev svojega režima, saj so bili to težki časi med hladno vojno. Foto: EPA
Družina Stroessnerja je dejala, da nekdanji paragvajski predsednik ni obžaloval žrtev svojega režima, saj so bili to težki časi med hladno vojno. Foto: EPA
Shod proti Stroessnerju
Svojci žrtev Stroessnerjevega režima so vseskozi zahtevali njegov izgon iz Brazilije. Foto: EPA

Stroessner je umrl star 93 let, potem ko je nekaj dni preživel v intenzivni negi po operaciji kile v bolnišnici v brazilski prestolnici Brasilia. Pogrebne slovesnosti bodo opravili v Braziliji, njegova družina pa se bo kasneje odločila, ali ga bo pokopala v Paragavaju. Bil je sin bavarskega pivovarja, ki se je priselil v Paragvaj in se tam poročil z domačinko.

Paragvaju je s trdo roko vladal 34 let, zaradi protikomunistične drže med hladno vojno so ga podpirale ZDA, ki pa so se mu konec 70. let odrekle zaradi prehudih kršitev človekovih pravic. Na oblast je prišel z vojaškim udarom leta 1954, potem ko je državo 27 let pretresala politična kriza, med katero se je zamenjalo kar 22 predsednikov. Po letu 1982 je bil Paragvaj vse bolj osamljen, ko je veliko drugih latinskoameriških držav prešlo iz vojaških diktatur v civilno vladavino. Sredi 80 let je Stroessner s silo zatrl ulične proteste, nato pa ga je leta 1989 strmoglavil nekdanji politični zaveznik general Andres Rodriguez in Stroessner je pobegnil v Brazilijo.

Po podatkih človekoljubnih organiazcij je med njegovim režimom izginilo najmanj 900 ljudi, na tisoče pa so jih mučili, saj Stroessner ni dovoljeval opozicije. Med njegovo vladavino je bila razširjena korupcija, gojil pa je tudi kult osebnosti, saj so bila po njem imenovana letališča, ceste in mostovi. Stroessnerja so kritizirali tudi, ker je ponudil zatočišče zloglasnemu nacističnemu doktorju Josefu Mengeleju, ki je bil glavni zdravnik v taborišču Auschwitz.