Mamilarska vojna v Mehiki ne pojenja: v času predsednikovanja Enriqueja Pena Nieta (od lanskega decembra) je umrlo že okoli 7 tisoč ljudi. Foto: EPA
Mamilarska vojna v Mehiki ne pojenja: v času predsednikovanja Enriqueja Pena Nieta (od lanskega decembra) je umrlo že okoli 7 tisoč ljudi. Foto: EPA

Kot je sporočilo mehiško notranje ministrstvo, sta med ubitimi dva policista, drugi pa so domnevni zločinci. Med spopadi je bilo aretiranih le 15 ljudi.

Nemirni Michoacan na zahodu Mehike je bila prva zvezna država, v katero je nekdanji mehiški predsednik Felipe Calderon poslal zvezne vojake, ko se je leta 2006 odločil, da vpokliče na desettisoče vojakov po vsej državi in začne vojno proti mamilarskim kartelom. V Michoacanu je med mamilarsko vojno zrasel nov močan kartel Vitezov templjarjev. Z njihovimi pripadniki so se spopadli tudi policisti in vojaki.

Svetovnim očem prikrita krvava vojna
Kljub temu se krvavi obračuni med mamilarskimi tolpami v Mehiki niso nehali in so do odhoda Calderona s položaja decembra lani terjali več kot 90.000 življenj. To so bili eden najbolj krvavih spopadov zadnjega desetletja.

Novi predsednik Enrique Pena Nieto je napovedal drugačno strategijo boja proti mamilom, a kljub temu je njegova vlada maja letos zatrdila, da okoli 4 tisoč vojakov ter tisoč zveznih policistov iz Michoacana za zdaj ne bo umikala.

Medtem so v tej zvezni državi, kjer mamilarski karteli vztrajajo že desetletja in kjer je nasilje še posebej krvavo, zrasle skupine prostovoljcev za boj proti kriminalcem. Samoobrambne sile se v zadnjih mesecih vse pogosteje spopadajo z Vitezi templjarji, ki odgovarjajo s terorjem in krutimi povračilnimi ukrepi.