Nekatere države, med njimi Čile, so v zadnjih letih prepovedale kitolov, Norveška in druge tradicionalne kitolovne države pa temu ostro nasprotujejo. Foto: EPA
Nekatere države, med njimi Čile, so v zadnjih letih prepovedale kitolov, Norveška in druge tradicionalne kitolovne države pa temu ostro nasprotujejo. Foto: EPA

Letno opazovanje vragolij, ki jih izvajajo kiti, prinese kar 2,1 milijarde dolarjev, je zapisano v poročilu, ki so ga predstavili na sestanku Mednarodne kitolovne komisije. V IFAW-u ugotavljajo, da bi kitolovne države pridobile več, če bi se od lova na kite preusmerile v opazovanje kitov. Največje kitolovne države so Japonska, letno jih v znanstvenoraziskovalne namene ulovi 900, Norveška in Islandija, ki se je leta 2006 po 21 letih vrnila med kitolovne države. Leta 1986 je namreč Mednarodna kitolovna komisija prepovedala komercialni kitolov.

Islandija kot ena največjih držav lova na kite je ob tem dejala, da sta obe dejavnosti združljivi. Omenjena država je nedavno naznanila občutno povečanje ulovljenih kitov. "Medtem ko vlade sedijo tu in se pogovarjajo o kitolovu, njihovi ljudje že kažejo rešitev," je dejal Patrick Ramage, direktor IFAW-ovega programa za kite. "Opazovanje kitov je očitno bolj okoljevarstveno in tudi ekonomsko blagodejnejše kot lov, kiti pa so več vredni živi kot mrtvi."

Poročilo razkriva tudi, da so se prihodki od turističnega opazovanja kitov v zadnjem desetletju podvojili, največjo rast pa ugotavljajo v Aziji. Lani si je te velike morske živali ogledalo 13 milijonov turistov.

IFAW kot ena ključnih organizacij, ki se bojuje proti kitolovu, si že leta prizadeva prepričati Islandijo, naj konča lovljenje, saj navsezadnje s tem škoduje industriji turističnega ogleda živali.